Informacijski pooblaščenec (IP) je po več pobudah izvedel inšpekcijske nadzore nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih, ki jih delodajalci izvajajo zaradi izboljšanja zdravja in počutja zaposlenih ter posledično zmanjšanja bolniških odsotnosti.
Večkrat je bilo ugotovljeno, da so delodajalci obdelovali občutljive osebne podatke o življenjskih navadah delavcev, o vrstah bolezni ali poškodb ter diagnozah, za katere delodajalci niso imeli podlage v zakonu.
Osebna privolitev delavcev v obdelavo teh osebnih podatkov se ne more šteti za prostovoljno, saj gre zaradi pozicije moči delodajalca za nedopustno poseganje v njihovo zasebnost. Obenem pa gre za posebno vrsto t. i. občutljivih osebnih podatkov, ki so po ZVOP-1 najstrožje varovani.
Vzorec obdelav osebnih podatkov zaposlenih se je ponovil pri več delodajalcih, ki so za ugotavljanje, zbiranje in analiziranje podrobnejših osebnih podatkov o bolniških odsotnostih uporabljali zelo podobne postopke in vzorčne obrazce. To kaže na to, da mnogi ravnajo po priporočilih različnih ponudnikov, ki na trgu ponujajo izobraževalne seminarje in delavnice za zmanjševanje bolniških odsotnosti. Ker je za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih odgovoren delodajalec in ne zunanji svetovalec, ki je posredoval nepravilne predloge in usmeritve, delodajalce opozarjamo, naj bodo pri uporabi modelov za spremljanje in zmanjševanje bolniških odsotnosti zaposlenih, zelo previdni.
Osebne podatke o bolniški odsotnosti je dopustno obdelovati le, če tako določa zakon oziroma so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem v skladu z ZDR-1, zaradi česar lahko delodajalci v zvezi z bolniškimi odsotnostmi zbirajo le podatke, kot so npr. podatki o:
- režimu gibanja med bolniško odsotnostjo (navodila zdravnika o počitku ali dopustnem gibanju, ki običajno izhajajo iz odločbe ZZZS, izjemoma iz bolniškega lista),
- predvidenem času odsotnosti zaradi reorganizacije dela in nadomeščanja, ki ga delodajalec praviloma pridobi od zaposlenega, izjemoma pa od osebnega zdravnika (npr. ob utemeljenem sumu zlorabe bolniške), čeprav teh zdravnik delodajalcu ni dolžan posredovati,
- razlogu začasne zadržanosti od dela, ki ga delodajalec potrebuje za obračun nadomestila plače in so pri bolniški odsotnosti do 30 dni razvidni iz bolniškega lista (npr. bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, poškodba po tretji osebi izven dela, nega, pri čemer se v okviru teh razlogov ne smejo zbirati podatki o vrsti bolezni ali poškodbe), nad 30 dni pa iz odločbe ZZZS.
VIR: Racunovodja.com
