Kmetje so pri davčnih blagajnah izjema, a le, če izpolnjujejo pogoje za to, da jim ni treba izdajati računov. Večinoma pa kmetje morajo izdajati račune in jih tudi davčno potrjevati. Pojasnjujemo, v katerem primeru ste izjema, kdo vse mora izdati račune in zakaj vam včasih različni svetovalci dajo različne odgovore.
Pri kmetih je na prvi pogled preprosto določiti, kdo mora imeti davčno blagajno in kdo ne, a kmetijstvo ima toliko različnih dejavnosti, da postane zadeva kaj kmalu zapletena, hkrati pa je dohodninska zakonodaja na tem področju precej nedorečena, tako da so včasih pojasnila stvar interpretacije. Pri pripravi članka smo se naslonili na pojasnila finančne uprave in kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS).
Želite sodelovati z nami ? Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Kdaj kmetu ni treba imeti davčne blagajne
1. V nekaterih primerih velja, da kmetu računa ni treba izdati in v tem primeru tudi ne potrebuje davčne blagajne. To velja takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji skupaj:
-prodajate lastne pridelke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (OKGD);
-ste obdavčeni pavšalno na podlagi katastrskega dohodka;
-katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov;
-niste zavezanec za DDV;
-pridelek prodate končnemu kupcu - recimo na tržnici, na domu, premični stojnici.
Kaj vse je osnovna kmetijska dejavnost
Pod osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost sodi:
-kar je pridelano na njivah, torej žita, krompir, krmne rastline, oljnice, sončnice, buče za olje, nekatere vrste zelenjadnic, ki se lahko gojijo kot poljščine, recimo zelje, čebula, česen;
-pridelava sadja v trajnih nasadih, pridelava hmelja;
-vino in oljčno olje iz lastnega pridelka grozdja in oliv;
-kar izhaja iz živinoreje, ki pa mora biti vezana na večinoma lastno pridelavo krme na njivah - sem sodi prodaja živih živali, jajc, mleka;
-kar izhaja iz čebelarstva, ki je evidentirano v registru čebelnjakov - sem sodijo med, vzreja čebeljih matic, pridelava voska, matičnega mlečka, propolisa;
-pridelava hlodovine in drv, pridelava novoletnih drevesc iz mladja;
-opravljanje kmetijskih in gozdarskih storitev s kmetijsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov
Kdaj niste izjema, čeprav morda na prvi pogled ste
Pozor: če ste obdavčeni na podlagi katastrskega dohodka, a ste zavezanec za DDV, morate izdati račun. Prav tako, če prodajate izdelke iz druge ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Katere so to, v nadaljevanju. Če prodajate izdelke iz OKGD nekoga drugega, morate prav tako izdati račun.
Račun lahko izda tudi kupec, če je davčni zavezanec
Prav tako morate izdati račun, če pridelek prodate drugemu davčnemu zavezancu. V tem primeru mora račun vsebovati sledeče podatke: datum izdaje, zaporedno številko računa, vaše ime in sedež oziroma stalno prebivališče, vašo davčno številko, prodajno ceno blaga, skupno vrednost prodanega blaga, ker izdate račun drugemu davčnemu zavezancu, morate na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev. Izdanega računa se ne davčno potrjuje. Plačilo je sicer v gotovini, prav tako je treba izdati račun, a kar vam ni treba voditi poslovnih knjig in evidenc, niste zavezanec za davčno potrjevanju rečunov. Torej tudi v tem primeru ne rabite davčne blagajne.
Če denimo kmet proda solato gostincu, se lahko dogovorita, da račun izda gostinec, torej kupec. Gre torej za samofakturiranje. V tem primeru mora gostinec na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je blago prodal, torej kmeta. V primeru, da račun izda kupec, torej v primeru samofakturiranja, je obveznost izdaje računa kupčeva, torej gostinčeva, in je kot izdajatelj računa potem tudi zavezan k davčnemu potrjevanju tako izdanega računa.
Kdaj mora kmet imeti davčno blagajno
2. Tako kot za vse druge zavezance, tudi za kmeta velja - če morate za prodane pridelke izdati račun iz blagajne ali vezane knjige, plačilo pa prejmete v gotovini, in morate voditi poslovne knjige in evidence, potem morate račun tudi davčno potrditi. Računov za plačila, ki jih prejmete neposredno na transakcijski račun, ni treba davčno potrditi.
Lahko uporabite tudi vezano knjigo
V prehodnem obdobju, natančneje do 31. decembra 2017, lahko račune izdajate iz vezane knjige. Torej vam ni treba v nakup davčne blagajne. Je pa treba vse račune, izdane iz vezane knjige, pozneje davčno potrditi. Pozor, to ni predhodna potrditev vezane knjige pri finančni upravi, ki jo morate opraviti, da vezano knjigo sploh lahko uporabljate.
Kdo mora izdati račun
Gremo lepo po vrsti. Če ste že pred uvedbo davčnih blagajn morali izdajati račune, potem jih morate tudi zdaj in jih je treba tudi davčno potrditi. Kdo mora izdajati račune? Če prodajate končnemu kupcu, morate izdati račun in ga davčno potrditi, če izpolnjujete enega izmed naštetih pogojev:
-za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (OKGD) ugotavljate davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
-prodajate pridelke iz druge kmetijske dejavnosti;
-prodajate pridelke in izdelke iz dopolnilne kmetijske dejavnost;
-ste zavezanec za DDV.
Za pridelke iz druge kmetijske dejavnosti izdate račun
Pri drugi kmetijski dejavnosti, to morate registrirati, gre za pridelave, ki se ne morejo obdavčiti v okviru katastrskega dohodka. Kar pomeni, da je treba pri prodaji teh pridelkov izdati račun in ga tudi davčno potrditi. Kar precej zaplete zadevo, so nam pojasnili na kmetijsko-gozdarski zbornici, saj ima lahko v primeru intenzivne pridelave, kolobarjenja, že krompir dva 'statusa'. »Denimo, mladi krompir je vrtnina in sodi v OKGD, zanj ni treba izdati računa, pozni krompir pa poljščina, je torej druga kmetijska dejavnost, za kar je treba izdati račun,« je pojasnil Branko Ravnik, direktor KGZS. Torej, če vam na njivi med letom zraste samo ena zelenjava, je to OKGD, če pa še kaj drugega, pa je to druga kmetijska dejavnost.
Kaj je druga kmetijska dejavnost
Pod drugo kmetijsko dejavnost sodijo:
-pridelane sadike sadnega, gozdnega, okrasnega drevja, grmičevja, vinske trte, hmelja;
-pridelane okrasne rastline;
-iz intenzivne pridelave pridelane vrtnine, sadike vrtnin in zelišč na prostem - kar pomeni pridelavo več kot ene vrtnine oziroma zelišča na isti površini v posameznem letu (če na neki površini v posameznem letu pridelate zgolj solato, je to OKGD, če pa je na isti zemlji pred tem denimo raslo korenje, je to druga dejavnost in v takem primeru morate za solato izdati račun);
-vrtnine, pridelane v zaprtih prostorih, torej plastenjakih, rastlinjakih. Vrtnine so lahko »osnovna kmetijska dejavnost«, če ni več kot ena vrtnina na isti površini v posameznem letu - na primer če gre za kombinacijo ene vrtnine in ene poljščine je to še osnovna kmetijska dejavnost. Če se goji več kot ena vrtnina na isti površini, je to druga kmetijska dejavnost;
-jagode (pridelava in prodaja jagod se vedno šteje za drugo kmetijsko dejavnost);
-drugo jagodičje, denimo ameriške borovnice, ribez, ki je pridelano z intenzivno pridelavo, razen če je v registru kmetijskih gospodarstev zavedeno kot trajni nasadi;
-šparglji in druge vrste večletnih kultur na njivah;
-živali, rejene z večinoma kupljeno krmo;
-prodajo celih trupov živali ali kosov mesa;
-plantažno gojena novoletna drevesca;
-nabiranje gozdnih plodov;
-razžagan les;
-vse pridelke iz dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Za pridelke iz dopolnilne dejavnosti izdate račun
Če prodajate izdelke, ki sodijo pod dopolnilno dejavnost na kmetiji, morate prav tako izdati račun in ga davčno potrditi. Kaj vse sodi pod dopolnilno dejavnost na kmetiji:
-sokovi, marmelade, kompoti;
-žganje, pivo;
-kislo mleko, sir, skuta;
-moka, kruh, pecivo;
-razkosano surovo meso, mesnine;
-žagan les;
-predelan med in čebelji izdelki, denimo medica, medeni likerji;
-predelana zelišča - čaji, kozmetični izdelki;
-predelani gozdni sadeži - sem sodi denimo predelava gob, borovnic, kostanja;
-pečen kostanj, koruza, semena, oreški.
Osebno dopolnilno delo - ne potrebujete davčne blagajne
3. Nabiranje in prodajo gozdnih sadežev, gob in zelišč je mogoče izvajati v okviru osebnega dopolnilnega dela. V tem primeru je sicer treba izdajati račune v skladu s pravilnikom, ki takšno delo opredeljuje. Kljub temu ne boste potrebovali davčne blagajne, ker takšnih računov ne bo treba davčno potrditi. Račune boste še vedno lahko izdajali z uporabo navadnega paragonskega bloka ali lista papirja. Račun morate izdati v najmanj dveh izvodih in kopije hraniti deset let. Pozor, tudi tukaj je treba paziti, za katero dejavnost gre. Kot so nas opozorili na KGZS, je nabiranje gob osebno dopolnilno delo, če boste te gobe prodali, računa ni treba davčno potrditi. Če pa boste te gobe sušili, morate imeti registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, in ko boste posušene gobe prodali, morate izdati račun v skladu z DDV-zakonodajo in ga tudi davčno potrditi.
Težave z vrtnarstvom, gozdnimi sadeži in šparglji
4. Kot da zakonodaja ne bi bila že tako dovolj zapletena, je za povrhu še nedoročena. Z davčnega vidika denimo vrtnarstvo kot ena izmed dejavnosti na kmetiji ni dovolj jasno opredeljeno, pojasnjuje Neva Pajntar iz KGZS. Zato ni nič nenavadnega, če ste v dvomu o tem, kakšen status bi morali imeti. Na nas se je recimo obrnila bralka, ki je upokojena, ima pa manjšo vrtnarijo, ni zavezanka za DDV, obdavčena je pavšalno. Prodaja sadike, registrirano ima dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tako so ji svetovali. Pajntarjeva pojasnjuje, da bi bralka lahko imela registrirano drugo dejavnost na kmetiji. V vsakem primeru pa mora izdati račun in ga davčno potrditi.
Kaj bi z malinami
Drug primer je bralec iz Prekmurja: »Pridelujem maline in gozdne jagode, obdavčen sem po katastrskem dohodku, nisem zavezanec za DDV. Maline so zavedene v registru kmetijskih gospodarstev kot trajni nasad, gozdne jagode pa so vpisane na njivi, ni kolobarjenja. Pridelek prodajam trgovinam in končnim kupcem. Trgovinam sem dobavljal sadje na podlagi dobavnic, izdajal pa sem tudi tiskane račune. Po nasvetu svetovalca na KGZS mi ni bile treba imeti vezane knjige. Potrebujem davčno blagajno ali ne?«
»Taka in podobna vprašanja, recimo o malinah, solati, gozdnih jagodah, špargljih, so vsa zelo mejna,« pravi Pajntarjeva. Zakon o dohodnini je namreč na tem področju zelo nedorečen, zato je odgovor predvsem stvar tolmačenja v kombinaciji z zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD), pojasnjuje. »Vsekakor, če bi bile te dejavnosti registrirane na finančni upravi kot druga kmetijska dejavnost, bi morali za prodajo izdajati račune in jih davčno potrjevati. Dejanske rabe, ki niso trajni nasadi, res niso prenesene v kataster, čeprav je bilo ob sprejemu ZUKD to predvideno. Od tod tudi tolikšna zmeda,« je še pojasnila Pajntarjeva.
Izdamo štiri gotovinske račune na leto, kaj naj naredimo
5. »Smo zavezanci za DDV, večino prometa opravimo tako, da dobimo neposredna nakazila na transakcijski račun. Med letom pa prodamo približno štiri teličke, za katere prejmemo plačilo v gotovini. Ali potrebujemo davčno blagajno?« so nas vprašali z ene izmed kmetij. Če bodo prejeli plačilo v gotovini, bodo morali izdati račun in ga davčno potrditi. A glede na to, da je takih primerov tako malo, bi bilo za to kmetijo najbolj preprosto, da se dogovori s kupci, da tudi ta plačila poravnajo z nakazilom na transakcijski račun. Sicer morajo, tudi če bi uporabljali za davčno potrjevanje Fursovo Mini blagajno, sprejeti interni akt, določiti poslovne prostore, pridobiti namensko digitalno potrdilo in na vidno mesto obesti obvestilo za stranke o obveznosti prevzema računa. Ter seveda te štiri račune davčno potrditi. In tvegati, da gre kaj narobe.
Ni mi treba izdati računa, a ga stranka želi. Kakšen mora biti račun?
6. Če izpolnjujete na začetku članka naštete pogoje, vam računa ni treba izdati, ko prodajate izdelke iz OKGD. Tudi če vam ni treba izdati računa, se lahko zgodi, da ga bo stranka od vas zahtevala. V tem primeru lahko izdate račun na navadnem listu papirja, iz paragonskega bloka, skratka, na poljubni podlagi, tudi podatki, ki jih navedete, niso predpisani, pojasnjujejo na Fursu. To je potrdilo stranki, da ste ji nekaj prodali, kupec pa vam je plačal. Če imate davčno blagajno, ker denimo poleg pridelkov iz osnovne kmetijske dejavnosti prodajate še pridelke iz dopolnilne dejavnosti, in želite račun izdati z uporabo davčne blagajne, čeprav vam ga ni treba, lahko to načeloma naredite, pojasnjujejo na Fursu. Ob tem pa se morate z razvijalcem programske opreme dogovoriti, da najde rešitev, da bo takšna prodaja evidentirana kot neobdavčljiv promet. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi se taka prodaja evidentirala kot obdavčljiv promet, opozarjajo, kljub temu da pozneje ne bi bil obdavčen. Zato svetujejo, da v takšnem primeru račun napišete na navaden list papirja.
Teja Grapuli, Finance.si 03.02.2016
