Začasno ali občasno delo upokojencev ureja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Opravljajo ga lahko polno upokojeni slovenski upokojenci.
Posebnost te oblike dela je, da lahko vsebuje tudi elemente delovnega razmerja. Upokojenec lahko torej dela osebno, za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca ter tudi na sistemiziranem delovnem mestu, podobno kot redno zaposleni delavci.
Koliko ur lahko dela upokojenec?
Upokojenec lahko opravi največ 85 ur na mesec.
Izjemoma lahko največ trikrat v koledarskem letu opravi do 125 ur v posameznem mesecu, vendar skupno ne več kot 1.020 ur na leto.
Omejitve veljajo tudi za delodajalca. Koliko ur začasnega ali občasnega dela upokojencev lahko koristi posamezni delodajalec, je odvisno od števila zaposlenih delavcev s polnim delovnim časom v trenutku podpisa pogodbe z upokojencem.
Teh omejitev ni mogoče preprosto zaobiti s podjemno pogodbo, saj ima ta drugačno pravno naravo.
Pokojnina ostane nespremenjena
Upokojenec, ki opravlja začasno ali občasno delo, še naprej prejema polno pokojnino.
ZPIZ mu zaradi takšnega dela pokojnine ne more zmanjšati ali odvzeti.
Pomembno pa je spoštovati predpisane omejitve. Če upokojenec prekorači dovoljeno število ur ali predpisani letni znesek zaslužka, je lahko v prekršku.
Ne pozabite na varnost in zdravje pri delu
V praksi delodajalci pri tej obliki dela pogosto spregledajo obveznosti, povezane z varnostjo pri delu.
Upokojenec mora imeti urejeno vse potrebno za varno opravljanje dela, med drugim:
-predhodni zdravstveni pregled pri izvajalcu medicine dela,
-usposabljanje za varno opravljanje dela,
-ustrezno usposobljenost za uporabo strojev in delovne opreme,
- potrebno zaščitno opremo.
Skratka, pri varnosti pri delu zanj veljajo enake zahteve kot za delavca, ki opravlja primerljivo delo.
Tudi za upokojence veljajo odmori in počitek
Začasno ali občasno delo ne pomeni, da lahko upokojenec dela neomejeno dolgo.
Tudi zanj veljajo pravila o:
- delovnem času,
- odmorih,
- dnevnem in tedenskem počitku.
Upokojenec tako ne sme delati več kot 12 oziroma 13 ur na dan.
Če dela osem ur na dan, mu pripada najmanj polurni odmor, pri daljšem delu pa ustrezno daljši odmor.
Prav tako mora imeti zagotovljen 24-urni tedenski počitek, praviloma znotraj sedmih oziroma izjemoma znotraj štirinajstih dni. Ta pravila veljajo ne glede na to, ali upokojenec opravi le nekaj ur dela mesečno ali izkoristi celotno dovoljeno kvoto.
Posebna pozornost pri direktorjih in prokuristih
Veliko upokojencev je hkrati tudi lastnikov, direktorjev ali prokuristov podjetij.
Pri tem je pomembno razlikovati med opravljanjem funkcije direktorja oziroma prokurista in dejanskim opravljanjem dela iz dejavnosti podjetja.
Funkciji direktorja in prokurista sta statusnopravni funkciji. Na tej podlagi lahko upokojenec na primer vodi posle, se udeležuje poslovnih sestankov in opravlja druge naloge, povezane s funkcijo.
Če pa v podjetju opravlja tudi konkretno delo, na primer: montaže, prodajo, računovodska dela, izdelavo pohištva, ali drugo delo na sistemiziranem delovnem mestu, mora imeti za takšno delo ustrezno pravno podlago.
Sama funkcija direktorja ali prokurista namreč ni pravna podlaga za opravljanje dela iz dejavnosti podjetja.Za takšno delo ima lahko upokojenec sklenjeno pogodbo o začasnem ali občasnem delu, za vodenje podjetja pa poslovodno pogodbo ali pogodbo o prokuri.
Pred začetkom dela preverite več kot samo pogodbo
Začasno ali občasno delo upokojencev je lahko zelo uporabna oblika sodelovanja, vendar je pomembno, da je pravilno urejena.
Delodajalec mora poleg pogodbe preveriti še:
- dovoljeno število ur,
- omejitve na strani delodajalca,
- varnost in zdravje pri delu,
- delovni čas, odmore in počitke,
- ter predvsem, kakšno delo bo upokojenec dejansko opravljal.
Posebej pomembno je to pri upokojencih, ki so hkrati direktorji ali prokuristi podjetja, saj vodenje podjetja in opravljanje konkretnega dela iz dejavnosti podjetja nista ista stvar.
Nastanek članka : oktober 2026
