Minimalna plača in z njo povezani stroški dela so v zadnjih letih ena ključnih tem za mala in mikro podjetja. Rast ni več občasna, temveč sistematična in zakonsko pogojena, kar pomeni, da jo je mogoče , in nujno, pravočasno načrtovati.
Leto 2025 je prineslo minimalno plačo v višini 1.277,72 EUR bruto, hkrati pa se že kažejo jasni obrisi novega zvišanja v letu 2026. Poleg zaposlenih se z vse večjimi obremenitvami soočajo tudi samozaposleni, pri katerih minimalni prispevki dosegajo zgodovinsko visoke ravni.
Kaj minimalna plača pomeni za delodajalce v praksi
Minimalno plačo ureja Zakon o minimalni plači, ki določa najnižje plačilo za delo s polnim delovnim časom. Pri krajšem delovnem času delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače.
Pomembno je poudariti, da minimalna plača ni enaka celotnemu strošku zaposlenega. Vanjo se ne vštevajo:
- dodatki po zakonih in kolektivnih pogodbah (npr. delovna doba, nočno delo, nadure),
- plačilo za delovno ali poslovno uspešnost,
- povračila stroškov (prevoz, prehrana, službena potovanja),
- regres za letni dopust, zimski regres, odpravnine in jubilejne nagrade.
Vsak dvig minimalne plače zato pomeni večplastno povečanje stroškov, ne le višje osnovne bruto plače.
Kako se določa minimalna plača
Od leta 2021 se minimalna plača določa po zakonski formuli, vezani na minimalne življenjske stroške. Zakon določa, da mora znašati med 120 % in 140 % minimalnih življenjskih stroškov.
Pogled naprej: kaj lahko pričakujemo v letu 2026
Po zadnjem izračunu znašajo minimalni življenjski stroški 791 EUR. Ker mora minimalna plača te stroške preseči za vsaj 20 %, to pomeni:
Minimalna plača v letu 2026 bi lahko presegla 1.400 EUR bruto.
Končni znesek bo sicer odvisen od odločitve ministra, pristojnega za delo, vendar glede na dosedanjo prakso in zakonski okvir znižanja ni pričakovati.
Za podjetja to pomeni:
- višje najnižje regrese za letni dopust,
- višje zimske regrese (kjer so dogovorjeni),
- pritisk na plačna razmerja znotraj podjetja,
- višje skupne stroške dela in večje zahteve po likvidnosti.
Samozaposleni: prispevki rastejo še hitreje
Rast stroškov dela ne zadeva le zaposlenih. Samozaposleni se že več let soočajo z izrazito rastjo minimalnih prispevkov.
V obdobju 2021–2026 so se minimalni mesečni prispevki:
- zvišali z 425,43 EUR (2021),
- na ocenjenih, med 640 in 660, EUR v letu 2026.
To pomeni več kot 210 EUR višje mesečne obveznosti v petih letih.
Podatek za leto 2026 še ni dokončen in temelji na izračunu glede na povprečno bruto plačo v obdobju januar–september 2025, vendar trend rasti ostaja jasen in zaskrbljujoč.
Kaj to pomeni za mikro podjetja in s.p.-je
- višje stroške dela,
- višjih prispevkov za samozaposlene,
- rasti drugih stroškov poslovanja,
- višje fiksne mesečne obremenitve,
- manj manevrskega prostora v slabših mesecih,
- večjo potrebo po prilagoditvi cen storitev,
- nujnost natančnega finančnega načrtovanja.
Pri samozaposlenih, kjer so prispevki obvezni ne glede na prihodke, je ta pritisk še posebej izrazit.
Zakaj je pravočasno načrtovanje ključno
Zakonske spremembe so praviloma znane več mesecev vnaprej, finančne posledice pa pogosto pridejo do izraza šele, ko je za prilagoditve že pozno.
Za mala in mikro podjetja je zato ključno:
- pravočasno pripraviti scenarije za leto 2026,
- preveriti vpliv višjih stroškov na poslovni izid,
- po potrebi prilagoditi cenike in pogodbe,
- spremembe razumeti v praksi, ne le na papirju.
