Vrhovno sodišče je obravnavalo pomemben primer, ki se je nanašal na izplačilo nagrad za poslovno uspešnost v povezavi z bolniško odsotnostjo zaposlenih. Primer je prišel pred sodišče zaradi različnih sodnih praks Upravnega sodišča ter Višjega delovnega in socialnega sodišča, kar je privedlo do potrebe po enotni razlagi zakonodaje na tem področju.
Ključne okoliščine primera
V obravnavanem primeru je tožnica od nekdanjega delodajalca zahtevala razliko pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost za leti 2020 in 2021. Delodajalec je pri izračunu nagrade upošteval obdobja njene odsotnosti zaradi bolezni, kar je privedlo do zmanjšanja zneska izplačila. Tak način izračuna je bil določen v podjetniški kolektivni pogodbi.
Tožnica je trdila, da je bila zaradi bolniške odsotnosti neenako obravnavana in da bi morala prejeti polno izplačilo, ne glede na svojo odsotnost.
Odločitev Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče je v odločitvi poudarilo razliko med plačilom za delovno uspešnost in plačilom za poslovno uspešnost. Plačilo za delovno uspešnost je odvisno od posameznikovega prispevka, medtem ko je nagrada za poslovno uspešnost vezana na uspešnost podjetja kot celote.
Sodišče je prav tako izpostavilo, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delodajalcem ne nalaga obveznosti izplačila nagrade za poslovno uspešnost, vendar pa pri takšnih izplačilih velja spoštovati načelo prepovedi diskriminacije. Zaposleni morajo biti obravnavani enako, ne glede na okoliščine, kot je zdravstveno stanje.
Sodišče je s tem podalo jasna pravila, da bolniška odsotnost ne sme vplivati na izplačilo nagrad, če so te vezane na uspeh podjetja kot celote.
Na ta način sodba prispeva k enotni razlagi zakonodaje in postavlja smernice za prihodnje podobne primere.
