1. Kakšno je knjigovodsko evidentiranje subvencij za:
a) novo zaposlenega delavca iz skupine težje zaposljivega,
b) samozaposlitev kot s. p.,
c) prejeta subvencija za osnovna sredstva,
d) zaposlenega invalida.
2. Kako so navedene prejete subvencije obdavčene ter kdaj, kako in v kolikem delu jih prenašamo v poslovanje?
Podjetja in samostojni podjetniki lahko koristijo razne subvencije, ki jih prek javnih razpisov ponuja država. Subvencij in olajšav je več vrst ter se različno evidentirajo in razumejo z računovodskega in davčnega vidika.
a) če zaposlimo delavca iz skupine težje zaposljivega, lahko uveljavljamo olajšavo za zaposlovanje mladih in starejših brezposelnih oseb (starost do 26 let oziroma nad 55 let), ki je bila pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi. Olajšavo lahko uveljavljamo v višini 45 odstotkov bruto plače zaposlenega. Olajšava se lahko uveljavlja za 24 mesecev zaposlitve v davčnem letu in naslednjem davčnem letu (glede na čas začetka zaposlitve).
Uveljavlja se lahko do višine davčne osnove delodajalca in se ne more prenašati v naslednja davčna obdobja.
Če zaposlimo osebo za krajši delovni čas od polnega, se lahko uveljavlja sorazmerni delež olajšave. Če zaposlimo osebo za določen čas, olajšave ni mogoče izkoristiti. V primeru statusnih sprememb je olajšava prenosljiva.
Olajšava se izključuje z olajšavami:
- o zaposlovanju invalidnih oseb,
- o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 in
- zakona o ekonomskih conah.
Opozorila bi, da se uveljavlja delavčeva bruto plača (ne prispevki delodajalca – 16,1 %) in prav tako ne regresa za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, božičnice, 13. plače oziroma druga izplačila.
b) Subvencije za samozaposlitev se obravnavajo kot časovne razmejitve in so odvisne od roka za koriščenje. Če je rok koriščenja:
- eno leto (dane v letu 2010), se obravnavajo kot kratkoročne časovne razmejitve (konto 290),
- dve leti (dane pred letom 2010), se obravnavajo kot dolgoročne časovne razmejitve (konto 966).
Prejem subvencije knjižimo:
- za eno leto (110/290),
- za dve leti (110/966).
Subvencije so namenjene za pokrivanje prispevkov, ki jih obračunava in plačuje samozaposlena oseba. V primeru, da oseba odpre s. p., je knjiženje prispevkov mesečno (484/282).
Koriščenje subvencije se mesečno znižuje v korist prihodkov:
- za eno leto (290/768),
- za dve leti (966/768).
S tem so prispevki pokriti in beležimo med stroški in prihodki nevtralen učinek.
c) Prejeta subvencija za nakup osnovnega sredstva je namenska subvencija.
Prejem subvencije knjižimo:
- 110/966.
Z nabavljenim osnovnim sredstvom imamo mesečni strošek amortizacije, ki ga knjižimo:
- 432/050.
Koriščenje subvencije v vrednosti obračunane amortizacije (mesečno ali letno):
- 966/768.
S tem je vrednost obračunane amortizacije pokrita s koriščenjem subvencije in beležimo nevtralen učinek. Če je subvencija samo delna, se upošteva pri obračunu amortizacije in koriščenju subvencije samo sorazmerni delež, ki smo ga dobili v obliki subvencije. Tisti del, ki ga je podjetje ali podjetnik sam financiral za nabavo osnovnih sredstev, ostaja njegovo breme in mu povečuje stroške z vidika amortizacije.
Za nabavljena osnovna sredstva, ki jih financirajo državne subvencije, ne moremo uveljavljati davčnih olajšav iz naslova investicijske olajšave ali olajšave za raziskave in razvoj.
Če investicijo delno financira podjetnik, lahko ta del uveljavlja kot investicijsko olajšavo pri davčnem obračunu. Prenašamo jo lahko v naslednja petletna davčna obdobja, če je v tekočem letu davčna osnova prenizka.
d) Pri zaposlovanju invalidov lahko koristimo olajšave iz naslova njihove bruto plače in sicer 50 ali 70 odstotkov – glede na vrsto invalidnosti zaposlene osebe. Opozorila bi, da se uveljavlja njegova bruto plača (ne prispevki delodajalca – 16,1 %) in prav tako ne regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, božičnice, 13. plače oz. druga izplačila. Uveljavljajo se lahko do višine davčne osnove. Če je ta prenizka, se olajšave ne prenašajo v naslednja davčna obdobja.
Avtor: Lidija Robnik, Vir: Podjetnik, januar, 2011
