V današnjem hitro razvijajočem se svetu, kjer tehnologija omogoča neprestano povezanost, postaja ločevanje med delom in prostim časom vse bolj zamegljeno. Zaposleni pogosto ostanejo "omreženi" še dolgo po koncu delovnega dne, kar lahko povzroči povečano raven stresa in zmanjšano kakovost življenja. Prav v odgovor na to težavo je Evropska unija začela aktivno spodbujati pravico do odklopa – pravico delavcev, da se odklopijo od digitalnih orodij po koncu delovnega dne.
Kaj je pravica do odklopa?
Pravica do odklopa, kot jo definira Resolucija Evropskega parlamenta, pomeni pravico delavcev, da se odklopijo od digitalnih orodij, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ko niso na delovnem mestu. Ta pravica ne vključuje zgolj fizične odsotnosti z delovnega mesta, temveč tudi dejanski odklop od delovnih obveznosti, kot so odgovarjanje na elektronsko pošto, telefonski klici in uporaba drugih digitalnih komunikacijskih sredstev izven delovnega časa.
Pravica do odklopa v slovenski zakonodaji
Slovenija je pravico do odklopa vključila v nacionalno zakonodajo z novelo zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki jo ureja nov 142.a člen ZDR-1. Ta zakon določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti pravico do odklopa v času, ko izrabljajo pravico do počitka ali so upravičeno odsotni z dela. To pomeni, da v teh obdobjih delavci niso dolžni biti na razpolago delodajalcu, niti ga odgovarjati na delovne obveznosti.
Delodajalci morajo do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev te pravice, pri čemer morajo o teh ukrepih pisno obvestiti delavce. Ukrepi, ki jih mora delodajalec sprejeti, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali ožje ravni. Če ni kolektivne pogodbe, mora delodajalec pridobiti mnenje sveta delavcev ali delavskega zaupnika.
Obrnjeno dokazno breme
Pomemben vidik zagotavljanja pravice do odklopa je tudi tako imenovano obrnjeno dokazno breme. Če delavec trdi, da mu pravica do odklopa ni bila zagotovljena, mora delodajalec dokazati, da temu ni tako. To pomeni, da mora delodajalec pokazati, da je sprejel ustrezne ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa in da je delavce o tem tudi obvestil.
Implementacija pravice do odklopa v praksi
Čeprav je pravica do odklopa zdaj uzakonjena, je ključnega pomena, da se tudi dejansko implementira v praksi. Kot kažejo primeri iz drugih držav, kjer je ta pravica že dlje časa v veljavi, so ukrepi za njeno uresničevanje lahko različni. Ločimo med mehkimi in trdimi ukrepi.
Mehki ukrepi vključujejo informiranje delavcev o nevarnostih stalne izpostavljenosti digitalnim tehnologijam, opomnike, da delavci niso dolžni odgovarjati na sporočila izven delovnega časa, ter različne izobraževalne delavnice.
Trdi ukrepi pa so bolj konkretni in zavezujoči. Eden od takih primerov je praksa iz Francije, kjer so delodajalci dolžni po koncu delovnega časa izključiti strežnike, kar preprečuje delavcem, da bi po izteku delovnega časa prejeli službena elektronska sporočila.
Pravica do odklopa in varovanje zasebnosti
Pravica do odklopa je tesno povezana tudi s pravico do zasebnosti. Delodajalec je dolžan spoštovati delavčevo zasebnost, kar pomeni, da ga v času njegove upravičene odsotnosti ne sme motiti s službenimi zahtevami. Prav tako je dolžan ščititi delavčevo zasebnost pred morebitnimi posegi drugih sodelavcev.
Sklep
Pravica do odklopa je pomemben korak k izboljšanju delovnih pogojev v Sloveniji. Omogoča boljšo ločitev med delovnim in zasebnim življenjem ter preprečuje prekomerno obremenjevanje zaposlenih. Vendar pa bo uspeh te pravice odvisen od njene dejanske implementacije v praksi. Tako delodajalci kot delavci bodo morali aktivno sodelovati pri njeni uveljavitvi, medtem ko bo država morala zagotoviti ustrezno inšpekcijsko nadzorstvo za preprečevanje kršitev.
Pravica do odklopa ni le zakonodajna obveznost, temveč tudi priložnost za ustvarjanje bolj zdravih in uravnoteženih delovnih okolij, kjer se spoštujejo pravice delavcev in se spodbuja njihovo dobro počutje.
VIR:
Resolucija Evropskega parlamenta o pravici do odklopa (2021/2007(INI)).
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013 z vsemi spremembami in dopolnitvami, vključno z novelo ZDR-1D.
Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji.
Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev.
