Izplačilo regresa za letni dopust je obveznost, ki jo morajo delodajalci v Sloveniji izpolniti do 1. julija vsako leto, razen če so nelikvidni, kar podaljša rok do 1. novembra. Pravica do regresa je povezana s pravico do letnega dopusta – to pa ima vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Pri izplačilu regresa je pomembno upoštevati naslednja pravila:
- Minimalna višina regresa: Minimalni regres mora biti izplačan vsaj v višini minimalne plače (1.253,90 evra za leto 2023), vendar je lahko po kolektivnih pogodbah določen tudi višji minimalni znesek. Na primer, v gradbeništvu je minimalni regres 1.410 evrov bruto, v bančništvu pa vsaj 80 % povprečne plače predpreteklega meseca.
- Del regresa v nedenarni obliki: Del regresa lahko izplačate tudi v nedenarni obliki, če to določa kolektivna pogodba. Na primer, v trgovinski dejavnosti mora biti vsaj minimalna plača izplačana v denarju, ostalo je lahko v nedenarni obliki (npr. boni za nakup izdelkov). Če kolektivna pogodba dejavnosti takšne možnosti ne navaja, potem regresa ni mogoče izplačati v drugih oblikah.
- Ali morajo vsi zaposleni prejeti enak regres: Regres lahko izplačate v različnih zneskih, vendar to ne sme temeljiti na osebnih okoliščinah ali diskriminaciji in mora biti skladno z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami.
- Neobdavčeni regres: Regres je neobdavčen do višine povprečne plače v državi (2.279,52 evra za februar 2023). Zneski nad tem so obdavčeni z dohodnino in prispevki.
- Kdo ima pravico do regresa: Če delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta, to pa pomeni, da je sorazmerna tudi pravica do regresa. Do sorazmernega dela regresa so upravičeni tudi delavci, ki se zaposlijo po 1. juliju oz. po dnevu, ko je podjetje že izplačalo regres. ZDR-1 v tem primeru ne določa, do kdaj je treba izplačati regres takšnemu delavcu.
Prav tako so do regresa upravičeni tisti, ki so na bolniškem ali porodniškem dopustu in tisti, ki delajo s krajšim delovnim časom. Pri tem velja, da delavcu, ki dela s krajšim delavnikom v skladu z odločbo, pripada polni regres, medtem ko delavcu, ki dela 20 ur na teden po lastni izbiri, pripada le sorazmeren (polovičen) del regresa.
- Izplačilo možno v več delih: Regres lahko izplačate v več delih, vendar je pri tem potrebno biti pozoren na to, da se drugi del izplačila šteje za izplačilo regresa, ki ne sme biti obdavčen, če celoten znesek ne presega povprečne plače.
- Nelidvidnost delodajalca: V primeru nelikvidnosti je skrajni rok za izplačilo regresa 1. november. Delodajalec je nelikviden takrat, ko v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. V takšnem primeru, mora delodajalec nelikvidnost tudi dokazovati.
- Preveč izplačan regres: Če delavcu izplačate več regresa, kot mu pripada, lahko uporabite institut pobota plače, kar sicer zahteva pisno soglasje delavca.
- Prekinitev delovnega razmerja: Če delavec prejme celoten regres in nato zapusti podjetje, lahko delodajalec zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ni pa nujno. V primeru, da delavec po prekinitvi delovnega razmerja ne vrne sorazmernega regresa, delodajalcu ni treba popravljati REK-obrazca.
- Kazni za kršitelje: Inšpektorat za delo preverja pravilnost izplačil regresa in lahko delodajalcu naloži globe za neizplačilo oz. zamudo pri izplačilu.
VIR: Finance, april 2024, Lana Dakić
