Glede višine regresa za letni dopust najprej pojasnimo, da ta pripada vsakemu zaposlenemu najmanj v višini, ki ga določa 131. člen Zakona o delovnih razmerjih oziroma ustrezna kolektivna pogodba dejavnosti oziroma kolektivna pogodba delodajalca ali pravilnik, če pogoji za kolektivno dogovarjanje niso izpolnjeni. Gre torej za vprašanje, ali so različna izplačila regresa nad minimalnim zneskom zaposlenim dopustna in zakonita.
V ZDR-1 je opredeljena prepoved diskriminatornosti. V 6. členu ZDR-1 je določeno, da mora delodajalec iskalcu ali iskalki zaposlitve pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Enako obravnavo glede na navedene osebne okoliščine iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotavljati kandidatu oziroma delavcu zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, se šteje za diskriminacijo. Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine iz 6. člena.
Pri GZS menijo, da če bi delodajalec izplačeval različen regres za letni dopust na osnovi enega od naštetih kriterijev, bi bili delavci diskriminatorno obravnavani.
Izplačilo regresa za letni dopust v različni višini delavcem pri istem delodajalcu je obstajala v osemdesetih letih, ko je bil regres drugače opredeljen – kot pomoč za koriščenje dopusta. Takrat so takratni dokumenti določali, da najvišji znesek regresa prejme oseba z najnižjo plačo in najnižjega tista z najvišjo. Iz upravičenega kroga prejemnikov regresa so bili izvzeti poslovodne osebe in delavci s posebnimi pooblastili.
Menijo še, da bi različno izplačilo regresa lahko povzročilo zahtevo za postopek per Zagovornikom načela enakosti , ki bi lahko za konkretno uporabljene kriterije odločil da gre za njihovo diskriminatorno uporabo.
Stališče GZS je, da je potrebno upoštevati namen inštituta regresa. Ta gotovo ni, da bi se delavcem izplača regres v različni višini. Je pa tega odvisen od obsega delovnega časa in trajanja delovnega razmerja v tekočem letu
VIR: GZS, 2022
