Kako izplačati božičnice oz. nagrade v 2021, da vas ne bodo stale PKP pomoči in obremenile z visokimi prispevki ?
Predvsem bodite previdni, če ste prejemali PKP pomoči, vračati jih boste morali, če boste nagrajevali vodilne.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC izbire računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
Vprašajte preko VIBER klepetalnika
Podjetja morajo tudi letos biti pozorna pri izplačilu nagrad za poslovno uspešnost, saj so tudi v tem letu PKP zakoni omejevali izplačilo nagrad vodstvu – v primeru izplačil božičnic vodstvu je namreč treba pomoč vračati. V članku je navedenih nekaj pravil o izplačevanju božičnic zaposlenim, prav tako je predstavljeno pojasnila finančne uprave (Furs) glede omejitve izplačevanja nagrad in vračanja.
Splošna pravila pri izplačilu božičnic
Od leta 2018 pri izplačilu božičnice, trinajste plače ali nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi (za letošnji avgust je znašala 1.900,43 evra po podatkih Sursa – septembrska bo znana 22. novembra) ni treba plačati dohodnine, temveč zgolj prispevke (zaposlenega, ki pomenijo 22,1 odstotka od bruto izplačila, in delodajalca v višini 16,1 odstotka na bruto izplačilo).
A da so božičnice res oproščene (dela) dohodnine, mora delodajalec sprejeti določene pravilnike. In sicer mora biti pravica do izplačila določena v internem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi. Pravila so naslednja:
1. Pred izplačilom nagrade je treba sprejeti interne akte z merili za določanje višine nagrade. S pravilnikom morajo biti seznanjeni vsi zaposleni. Pomembno je, da so do izplačila upravičeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji. Zakonska zahteva je, da so merila in kriteriji določeni enotno za vse delavce (če so določeni v splošnem aktu delodajalca). Pri tem nastane težava, če so v splošnem aktu med upravičenci do nagrad zapisani tudi vodilni, hkrati pa je podjetje prejemalo PKP-pomoči (več o tem pišemo v nadaljevanju).
2. Če pa so merila in kriteriji določeni s kolektivno pogodbo ali na njeni podlagi, zakon ne zahteva, da imajo vsi delavci pravico do dela plače za poslovno uspešnost. Torej določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo vnaprej določene in znane pogoje.
3. Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki so izplačana zgolj enkrat v koledarskem letu in vsem upravičenim zaposlenim hkrati. Če ste torej januarja letos izplačali božičnico zaposlenim brez dohodnine, te ugodnosti ne smete več izkoristiti do januarja prihodnje leto.
4. Če je del plače za poslovno uspešnost sestavljen iz dveh ali več različno poimenovanih dohodkov (nagrada, božičnica ...) in so hkrati pri vseh različnih dohodkih izpolnjeni vsi pogoji, se izplačilo do višine zadnje znane povprečne mesečne plače ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Prav tako lahko podjetja izplačajo višjo nagrado od povprečne bruto plače, a bo iz dohodnine izvzet le del do sto odstotkov povprečne bruto plače.
5. Del plače za poslovno uspešnost se neposredno veže na poslovno uspešnost izplačevalca dohodka. Za ugodnejšo davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost je treba določiti merila za izplačilo, kamor sodijo tudi merila v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Ta morajo biti za vse upravičene delavce določena v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi.
6. Ker je plačilo za poslovno uspešnost del plače, mora biti izplačano v denarju, in ne v delnicah ali bonih, niti se ne smejo ponujati ugodnosti v naravi.
Kaj morate vedeti, če ste prejemnik pomoči po PKP?
Če ste uveljavljali PKP pomoči, potem načeloma ne smete izplačati nagrad za poslovno uspešnost vodstvu, sicer boste morali pomoč vračati. Kot so pojasnili na Fursu, je po zakonodaji PKP pomoči treba vračati, če ste prejemali:
- povračilo nadomestila plače za čakanje na delo in oprostitev prispevkov za socialno varnost po PKP 1, mesečni temeljni dohodek po PKP 1 in PKP 5, če je prišlo do izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020;
- subvencijo skrajšanega polnega delovnega časa po PKP 3 in PKP 8, če je od 1. januarja 2021 prišlo do izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma 2021 oziroma za leto 2020 oziroma 2021;
- povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po PKP 8, če je od 1. februarja 2021 prišlo do izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021;
- subvencijo minimalne plače po PKP 8, če je od uveljavitve PKP 8 prišlo do izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021;
- povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas po zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), če je od 1. januarja dalje prišlo do izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021.
O vseh pomočeh, ki bi jih zaradi izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu moral vračati, mora upravičenec obvestiti Furs tako, da vloži izjavo prek eDavkov, še dodajajo na Fursu.
Kakšna so davčna tveganja in tveganja vračil PKP-pomoči?
Kaj storiti, če bi po splošnih pravilih podjetja morala nagraditi tudi vodilne, pa jih zaradi PKP-pomoči ne smejo?
Kje je zagata, »kavelj 22«?
- Če so nagrade za poslovno uspešnost določene v kolektivni pogodbi, po navadi težave ni – kolektiva pogodba ne zajema vodilnih delavcev, temveč običajne delojemalce. Ti lahko dobijo nagrado za poslovno uspešnost v letu 2021, so oproščeni plačila prispevkov in podjetju hkrati ni treba vračati pomoči.
-Zagata nastane, če so nagrade določene v splošnem aktu delodajalca in zajemajo tudi vodilne delavce. Že lani se je v praksi pojavilo vprašanje, kaj storiti, če so vodilni po splošnem aktu podjetja tudi upravičeni do nagrad iz poslovne uspešnosti po enakih merilih kot zaposleni in jih podjetje, da bi se izognilo vračanju protikoronskih pomoči, ne bo izplačalo, kar pomeni, da bodo nagrade za vse zaposlene obdavčene z dohodnino in prispevki, torej kot običajne plače.
Prva rešitev se ponuja na dlani: podjetja bi morala že pred meseci spremeniti splošne akte in iz nagrajevanja izločiti vodilne delavce, saj je bilo vendarle jasno, da so prejemala PKP-pomoči in bodo morala te vračati ali pa bodo morala nagrade »spremeniti« v običajna, torej polno obdavčena plačila skupaj s prispevki. Druga rešitev bi bila, da poslovodstvo pač vrne nagrade. A pozor! Furs se s takšnimi enostavnimi spremembami ne bi strinjal.
Splošni akt je splošni akt, izplačila nagrad pa izplačila nagrad. In če so v splošnem aktu nagrade določene za vodstvo, jih to mora dobiti.
POMEMBNO: Če se jim odpove, bi to pomenilo, da nagrade za poslovno uspešnost ne bi bile izplačane tako, kot je določeno v splošnem aktu. To pomeni, da bi morale biti vse nagrade iz poslovne uspešnosti, tudi za delojemalce, polno obdavčene. Bi pa podjetje v primeru vračila nagrad od vodilnih lahko obdržalo PKP-pomoči.
Kot so nam na Fursu že pojasnjevali, po njihovem namreč velja naslednje: »Če je pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca, morajo biti merila za pridobitev pravice in za višino izplačila določena enotno za vse delavce. Torej morajo imeti v osnovi vsi delavci možnost, da navedena merila izpolnijo, tudi poslovodni delavci. Če delodajalca zavezuje interni akt, se poslovodstvo božičnici ne more odpovedati, oziroma če se ji odpove, to pomeni, da je izplačilo v celoti obdavčeno, saj niso izpolnjeni pogoji po 12. točki 44. člena ZDoh-2. Zgolj, če je pravica določena s kolektivno pogodbo, jo lahko delodajalec izplača vsem zaposlenim z izjemo poslovodstvu in bo izplačilo ob izpolnjevanju vseh drugih zakonskih pogojev lahko bolj ugodno davčno obravnavano.«
Kakšne so torej rešitve, če hoče delodajalec z odpustkom plačila dohodnine nagraditi zaposlene iz poslovne uspešnosti in hkrati obdržati PKP-pomoči? Kako se poslovodstvo sploh lahko izogne nagradi, da bo družba obdržala pomoči, delavci pa manj obdavčene nagrade?
Družba spremeni splošni akt, za kar pa je potrebno soglasje nadzornega sveta oziroma, če tega družba nima, soglasje lastnikov. V splošnem aktu se tako ustrezno spremeni način nagrajevanja poslovodnih oseb, medtem ko nagrade zaposlenim iz poslovne uspešnosti, na katere se torej ne plačajo prispevki, niso več določene v tem aktu.
Hkrati s spremembo splošnega akta pa podjetje oziroma zaposleni pristopijo k sklenitvi kolektivne pogodbe za določeno dejavnost, v kateri so že določeni načini nagrajevanja delavcev iz poslovne uspešnosti; ti ne zajemajo vodilnih
Če ustrezne kolektivne pogodbe ni oziroma podjetje in zaposleni k njej ne pristopijo, se s soglasjem nadzornega sveta ali lastnikov še vedno lahko spremeni splošni akt, pri čemer pa morajo biti merila v splošnem aktu zapisana tako, da vodilni ne bi prejel nagrade, saj teh meril enostavno ne bi mogel doseči. Slednje je sicer v praksi precej nemogoče –neposredno pa iz nagrajevanja, določenega v splošnem aktu, vodilni, ki so redno zaposleni v podjetju, po razlagi Fursa ne smejo biti izločeni.
Lahko pa poslovodne osebe delo v okviru statusnopravne funkcije opravljajo tudi na drugi pravni podlagi. V teh primerih tako ne gre za tipično delovno razmerje, vodilni vodi podjetje po posebni pogodbi in ni redno zaposlen. V tem primeru se splošni akt družbe glede nagrad poslovodne osebe ne tiče. Podjetje torej lahko nagradi samo zaposlene. A pozor! Če bo nagradilo iz poslovne uspešnosti tudi vodilnega, čeprav ni redno zaposlen, bo moralo vračati PKP pomoči.
Kdo sploh šteje za vodilnega delavca?
Ni kar vsak šef takšen šef, ki ga delodajalec ne sme nagraditi, ker sicer tvega izgubo PKP-pomoči. Gre za tiste vodilne, ki imajo tudi statusni položaj poslovodstva, kot ga predvidevajo predpisi, razlagajo na Fursu. Ima torej tudi pooblastilo za vodenje poslov, ki je podeljeno na podlagi statusnega predpisa. »Iz navedenega izhaja, da pri opredelitvi poslovodstva v povezavi s PKP-zakoni ni pomembna zavarovalna podlaga, po kateri je poslovodna oseba vključena v obvezno zavarovanje. Vodilni delavci, katerim pooblastilo za vodenje določenih poslov podeli tisti, ki ima pooblastilo za vodenje poslov na podlagi statusno pravnega predpisov, ne glede na to, da lahko v širšem smislu predstavljajo vodstvo pravne osebe, pa pomenijo samo del podjetja in so le v delovnem razmerju s to pravno osebo.«
Tako tudi prokurist lahko dobi nagrado, pa podjetju ni treba vračati pomoči, pravijo na Fursu. Prokurist po ZGD sicer izvaja določene poslovodne funkcije, a ne gre za poslovodno osebo, saj je prokura oblika posebnega pooblastila, ki ne izhaja iz samega zakona. »Prokurist torej ne pomeni poslovodstva, zato v primeru izplačila nagrad prokuristu delodajalcu prejetih sredstev, ki so mu bila izplačana na podlagi PKP-zakonov, ni treba vračati.«
VIR: Finance.si, 15.11.2021, Lana Dakić, Tanja Smrekar
