V naslednjem tednu lahko pričakujemo več zaposlenih staršev, ki bodo ostali doma zaradi varstva mlajšega otroka.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC izbire računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
Vprašajte preko VIBER klepetalnika
Odlok o izpolnjevanju pogoja PCT, ki določa tudi samotestiranje, namreč pravi, da v primeru pozitivnega rezultata s testom HAG za samotestiranje testirana oseba obvesti izbranega osebnega zdravnika, ki jo napoti na test PCR. Testirana oseba se mora udeležiti testiranja s testom PCR, se umakniti v samoizolacijo in upoštevati druga navodila NIJZ.
Gre torej za obdobje, ko otroku (še) ni odrejena samoizolacija oziroma ko ni v karanteni.
Otroku je odrejena karantena – velja višja sila
Možnost za starša v primeru odrejene karantene za otroka je jasna – ima možnost uveljavljanja višje sile po zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ). Ta določa, da lahko zaposleni uveljavlja višjo silo, če ne more opravljati dela zaradi obveznosti varstva otroka, ki mu je bila odrejena karantena oziroma zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki niso v institucionalnem varstvu. Velja za starše otrok do vključno petega razreda osnovne šole.
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do nadomestila plače. Nadomestilo po ZNUPZ znaša 80 odstotkov plače zadnjih treh mesecev, ob tem nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače. Država pa delodajalcu povrne izplačano nadomestilo v celoti. Ta ukrep je v veljavi do konca leta 2021.
Pozitiven PCR – nega otroka
Prav tako je jasno, če je pri otroku s PCR-testom potrjena okužba z virusom Sars-Cov-2. V tem primeru velja, da je otrok bolan, s tem pa staršu pripada nadomestilo za nego otroka.
Sivo polje pa ostaja čas, ko je otrok doma zaradi pozitivnega hitrega testa oziroma samotestiranja – torej do potrditve s PCR-testom. Ta potem lahko tudi pokaže negativen rezultat. Ali pozitiven rezultat samotestiranja, posledično nezmožnost obiskovanja šole, torej otrok nima zagotovljenega institucionalnega varstva, ki bi ga sicer imel, drugi starš pa otroka ne more paziti, torej lahko pomeni »drugo zunanjo objektivno okoliščino nezmožnosti obiskovanja šole« po ZNUPZ? Ali starš v tem primeru lahko uveljavlja višjo silo in dobi nadomestilo?
Kdaj lahko govorimo o višji sili
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo (ob vseh poudarkih, ki jih navajamo v nadaljevanju): »Če otrok zaradi pozitivnega rezultata HAG-testa za samotestiranje ne more v šolo in je zanj posledično onemogočeno varstvo v šoli ter kadar je otrokom v razredu odrejeno šolanje na daljavo (tudi, če konkretnemu otroku ni odrejena karantena na domu, ker denimo sodi med izjeme zaradi cepljenja ali prebolevnosti), je primerno slediti razlagi, da obstaja 'zunanja objektivna okoliščina nemožnosti obiskovanja šole', zaradi katere je lahko pri tistem, ki ima na podlagi družinsko-pravnih predpisov dolžnost zagotavljati varstvo otroka, podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu z ZNUPZ.« Torej menijo, da si v danem primeru lahko razlagamo, da gre za višjo silo po ZNUPZ.
Delodajalca je treba obvestiti o razlogih za odsotnost
Ob tem na MDDSZ poudarjajo, da je glavno, da »v času delavčeve odsotnosti z dela obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile (prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka), o prisotnosti teh pa delavec mora delodajalca ustrezno seznaniti«. Tako je v ZNUPZ določeno, da mora delavec v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. »Na tem mestu dodajamo, da mora delodajalec v postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, vlogi priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile (tretji odstavek 29. člena ZNUPZ).«
Delodajalec kasneje izjavo delavca, s katero delavec izjavlja obstoj okoliščin, ki pomenijo višjo silo zaradi obveznosti varstva, upravičeni delodajalec potem tudi predloži kot obvezno prilogo vlogi, s katero uveljavlja povračila izplačanih nadomestil plače.
POZOR: Pravočasno obvestite računovodstvo, saj je potrebno vlogo za povračilo nadomestila oddati elektronsko v 8 dneh od začetka odsotnosti zaposlenega zaradi karantene na domu ali višje sile.
Za samozaposlene od 1. julija ni več nadomestila
Za samostojne podjetnike je do 30. junija veljala drugačna ureditev kot za zaposlene delavce, a pomoč je obstajala. Šlo je za delno povračilo izgubljenega dohodka, ki je znašalo 250 evrov za vsako odrejeno karanteno ali čas, ko podjetnik ni mogel opravljati dela – torej denimo zaradi varstva otroka, ki je v karanteni. To nadomestilo je lahko znašalo največ 250 evrov za deset dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu. Od 1. julija takšne možnosti nimajo več.
So pa zadeve urejene, če otrok, ki je v karanteni, zboli. V tem primeru tako zaposlenemu kot samozaposlenemu pripada nadomestilo za nego otroka, in to od prvega dne. Torej nadomestilo za nego ne pripada pri varstvu zdravega otroka, ampak zgolj pri ugotovoljeni bolezni.
VIR: Finance.si, 6.10.2021, 9.11.2021, Teja Grapulin
