Regres je vsota, ki jo mora delodajalec izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in sicer najmanj v znesku minimalne plače. Izplačati ga mora najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC izbire računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
Vprašajte preko VIBER klepetalnika
Če delodajalec regresa ne izplača najkasneje do 1. julija oziroma 1. novembra, je z izpolnitvijo svoje obveznosti v zamudi. Zaradi tega od 2. julija oziroma od 2. novembra dolguje delavcu tudi zakonite zamudne obresti. Če je 1. julij oziroma 1. november dela prost dan, sobota ali nedelja, izplačilo regresa zapade naslednji delovni dan in je tako delodajalec v zamudi z naslednjim dnem po tem dnevu.
Delodajalec pa ima v svojih internih aktih ali kolektivni pogodbi lahko določeno, da bo delavcem regres izplačal prej, na primer najkasneje do konca aprila, in takrat tečejo zakonske zamudne obresti od naslednjega dne, in ne šele od 1. julija.
Pri zamudi plačila regresa je odločilno, kdaj je delavec prejel denar na svoj račun, in ne, kdaj je delodajalec oddal nalog za plačilo svoji banki. Dokazno breme o tem, kdaj je delodajalec izplačal regres, kot tudi da ga je izplačal, je na delodajalcu. Delodajalci pogosto zmotno mislijo, da lahko izplačilo regresa (in plače) dokazujejo z obračunom plače (regresa). Z njim se namreč dokazujejo zgolj elementi plače (regresa), ne pa tudi plačilo. Plačilo se lahko dokazuje le z izpisom z bančnega računa ali pa s potrjenim nalogom za plačilo, ki je izročen organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima delodajalec odprt transakcijski račun.
VIR: IKS
