Poznamo dva modela prodaje deleža ali premoženja v d. o. o. Prodaja podjetja lahko poteka v različnih oblikah, ali se prodaja podjetje v celoti, z vsem premoženjem, pogodbami, zaposlenimi in blagovno znamko, ali pa le delno, po sredstvih ali dejavnostih.
Osnovni obliki prodaje podjetja d. o. o. sta prodaja podjetja s prodajo poslovnega deleža v d. o. o. na podlagi 481. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ali prodaja podjetja s prodajo vseh ali bistvenega dela sredstev d. o. o.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC izbire računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
Vprašajte preko VIBER klepetalnika
Prednosti prodaje poslovnega deleža
Prednost prodaje podjetja s prodajo poslovnega deleža je, da ostane identiteta ciljnega d. o. o. nespremenjena. Kljub prenosu poslovnega deleža na kupca d. o. o. ohrani vsa sredstva, pravice, obveznosti, firmo, boniteto, reference in zaposlene. Kupec z nakupom poslovnega deleža prevzame d. o. o. v stanju, kakršno je na dan prodaje. Kupec prevzame d. o. o. z vsemi obveznostmi ne glede na to, ali so mu bile posamezne obveznosti v času prodaje poslovnega deleža znane ali ne.
Kako je s prodajo sredstev?
Predmet prodaje so lahko tudi sredstva podjetja (zaloge, nepremičnine, oprema …), znanje, stranke, kontakti, pogodbe (najemne, dobaviteljske, prodajne, lizing ...), blagovna znamka, poslovna ideja. Pri prodaji podjetja s prodajo vseh ali bistvenega dela sredstev d. o. o. se kupec in prodajalec dogovorita, katera sredstva bodo predmet prodaje: pravice, obveznosti in pravni posli družbe. Kupec v teh primerih ne postane pravni naslednik ciljnega d. o. o., ki je nosilec podjetja. Kupec mora za nadaljevanje dejavnosti pridobiti nova dovoljenja in soglasja, če so potrebna. Za prenos obveznosti d. o. o. na kupca je treba pridobiti predhodna soglasja upnikov družbe, za prenos poslov družbe pa tudi soglasje drugih pogodbenih strank.
Poleg opisanih dveh modelov prodaje podjetja obstajajo še kombinacije obeh modelov prodaje, ki se oblikujejo od primera do primera v odvisnosti od poslovnih interesov kupca in prodajalca ter predvsem davčnih učinkov posamezne izbrane oblike prodaje.
Pri obeh modelih prodaje gre za pravnoposlovni prenos na temelju prodajne pogodbe. Pri izpolnitvi obveznosti (na strani kupca je to izročitev kupnine, na strani prodajalca pa izročitev stvari) je treba ločevati med stvarnopravnim in obligacijskim pomenom izročitve.
Kaj vse vpliva na odločitev o prodaji?
Ena najpomembnejših razlik med obravnavanima modeloma je različen obseg tveganj, ki jih prevzame kupec podjetja. Prodaja deleža za d. o. o. ne pomeni spremembe, saj kupec vstopi v položaj prejšnjega imetnika deleža in d. o. o. prevzame v stanju, kakršno je v trenutku prodaje. Prodaja premoženja je s stališča kupca ugodnejša, ker kupuje posamezne stvari (pravice), lahko izbira premoženje in se s tem izogne neznanim tveganjem. Prednost prodaje podjetja prek modela prodaje premoženja je omejena zaradi določbe 433. člena obligacijskega zakonika (OZ), ki določa solidarno odgovornost prevzemnika premoženjske celote glede dolgov, ki se nanašajo na to celoto ali njen del. Drugi odstavek 433. člena OZ določa še, da drugačen dogovor nasproti upnikom nima pravnega učinka. Prodajalec in kupec se lahko dogovorita, da kupec ne prevzema nobene odgovornosti, vendar mu to daje zgolj pravico, da zahteva povrnitev morebitne škode od prodajalca, proti upnikom pa se svoji odgovornosti ne more izogniti.
Davčne posledice prodaje so v praksi pomemben dejavnik pri izbiri modela prodaje podjetja. Stranki naj v zvezi s tem čim prej v postopku prodaje poiščeta strokovni nasvet usposobljenega davčnega svetovalca. Na praktično izvedljivost izbranega modela prodaje vpliva tudi dejanska organizacija upravljanja in poslovodenja prodajalca. Če je podjetje le del premoženja d. o. o., ki se ukvarja z več dejavnostmi, prodajalec pa želi druge dejavnosti nadaljevati, je prodaja deleža v d. o. o. neprimerna. Lahko pa prodajalec pred prodajo podjetje izčleni iz svoje sestave in potem proda delež v novi družbi.
Izbira modela je odvisna tudi od pripravljenosti strank na skrbni pregled in dejanske možnosti njegove izvedbe prodaje podjetja. Prodaja premoženja d. o. o. zahteva manj obsežen pregled, saj kupcu ni treba posvečati pozornosti drugim okoliščinam, ki niso povezane s podjetjem (na primer virom financiranja družbe).
Cilji prodajalca tudi vplivajo na izbiro modela prodaje. Če želi prodajalec svojo zvezo z d. o. o. razdreti, bo prodal svoj delež. Če pa želi prodajalec ostati udeležen v družbi, bo bolj primerna prodaja premoženja s strani d. o. o.
Pogosto zanemarjena težava, ki dobro poudarja pomembnost zgornjih opozoril, je ravnanje z občutljivimi informacijami po končanem postopku prodaje podjetja. Stranki navadno predvidita tveganje, da prodaja ne bi uspela, in to možnost določita v pogodbi o izmenjavi zaupnih informacij, redkeje pa mislita na to, kakšne so njune medsebojne pravice in obveznosti v primeru uspešne prodaje. Informacije, ki se nanašajo na d. o. o., preidejo v kupčevo sfero, vendar se nekatere informacije lahko nanašajo tudi na prodajalca. Če se kupec odloči podjetje prodati naprej, bo lahko omejen pri posredovanju informacij naslednjemu kupcu.
VIR: Finance.si, Sara Ahlin Doljak je odvetnica in visokošolska predavateljica pri Novi univerzi.
