Bolezni srca in ožilja ter možganska kap so eden najpogostejših vzrokov za smrt v svetovnem merilu. Vsak dan srčni infarkt doleti ducat Slovencev.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
Lokacije AED po Sloveniji --> TUKAJ.
Z ustrezno izbiro življenjskega sloga se lahko z veliko verjetnostjo izognemo večini srčno-žilnih bolezni. Kar 80 odstotkov bolezni srca in žilja namreč lahko preprečimo s spremembo glavnih dejavnikov tveganja. Zato je izjemno pomembno, da skrbimo za kakovostno prehrano in zadostno telesno dejavnost, ta namreč v dobršni meri pogojuje primerno telesno težo.
V svetovnem merilu eden od štirih odraslih ni dovolj telesno dejaven, takšnih je tudi kar več kot 80 odstotkov mladostnikov, zato so se vse države članice SZO dogovorile, da se mora do leta 2025 delež telesno dejavnih posameznikov povečati za vsaj deset odstotkov.
SZO: Telesna vadba je nujna preventiva
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča vsaj 75 minut visoko intenzivne ali vsaj 150 minut zmerne telesne vadbe na teden oziroma ustrezno kombinacijo obeh dejavnosti. Z redno telesno vadbo znižujemo krvni tlak, raven slabega holesterola (LDL), zmanjšujemo telesno težo, hkrati pa tudi stres in čustveno napetost.
Poleg kajenja so pomembni dejavniki tveganja še visok krvni tlak, krvni sladkor in lipidi.
3 glavni znaki, da vam grozi srčni infarkt
Glavni znaki, ki kažejo na nevarnost srčnega infarkta, so:
- Bolečina v prsih. Ta lahko nastane ob naporu in se postopoma stopnjuje ter pojavlja celo ob minimalnih obremenitvah in v mirovanju. Bolečina lahko postane huda, pogosto neznosna, tiščoča. Pojavlja se v prsih in se širi v zgornjo levo okončino, vrat, čeljust, redko tudi navzdol v trebuh ali hrbet. Bolečino navadno olajša popoln počitek, navadno se omili šele po 10 do 20 minutah. Vsakršen napor, večji od tistega, ki je bolečino sprožil, bolečino močno poslabša.
- Zadihanost. Ponavadi jo bolniki občutijo ob bolečini v prsih in nastane zaradi oslabljenega delovanja srca ob pomanjkanju kisika v srčni mišici. Včasih je lahko zadihanost edini simptom infarkta.
- Občutek razbijanja srca. Nastane lahko zaradi aritmij – od nenevarnih nadprekatnih tahikardij (hitrih srčnih utripov) do, precej redkeje, nevarnih prekatnih motenj ritma, ki lahko vodijo celo v srčni zastoj.
Pozorno je treba spremljati še morebitne dodatne znake. Utrujenost, slabost, potenje, zvišan krvni tlak ali le slabo počutje so pogosto pridruženi akutnemu infarktu in se praviloma ne pojavijo samostojno.
Kako se odzovete ob srčnem infarktu
Če ugotovite, da doživlja oseba v vaši bližini infarkt, sledite naslednjim korakom.
--> Človeka polezite.
--> Pokličite 112 in navedite natančno lokacijo.
--> Poskušajte ga pomiriti.
--> Spodbujajte globoko dihanje.
Medtem ko čakate na nujno pomoč, ki ste jo poklicali, pomagajte obolelemu. Sprostite dihalne poti, brada naj bo višje od čela. Začnite ga oživljati, osredotočite se predvsem na zunanjo masažo srca z močnimi stiski prsnega koša, če ste vešči, pa dajte tudi umetno dihanje. Če imate to možnost, drugo osebo pošljite po najbližji defibrilator.
Vsebino omogoča Zavarovalnica Triglav, d. d. in Finance.si
