Brezplačna pomoč pred samozaposlitvijo: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. – www.Pristar.si
V teh dneh je Zavod RS za zaposlovanje (Zavod) pričel z vključevanjem brezposelnih oseb in oseb v postopku izgubljanja zaposlitve v program samozaposlovanja. Program omogoča vključenim pridobitev subvencije za samozaposlitev.
To je nepovratna finančna pomoč na začetku posameznikove samostojne poslovne ali poklicne poti in znaša 4.500 EUR v enkratnem znesku. Za novo vključevanje v letu 2010 je na voljo približno 12,5 mio evrov, predvidevamo pa okoli 3 tisoč novih vključitev.V program samozaposlovanja se lahko v skladu z zaposlitvenim načrtom vključi oseba, ki ima poslovno idejo in za katero je med drugim ugotovljeno, da v zadnjih 5 letih ni prejela sredstev iz naslova subvencije za samozaposlitev od Zavoda ter da v zadnjih 12 mesecih ni bila samozaposlena in izpolnjuje druge pogoje za pridobitev subvencije (samozaposlitev v Republiki Sloveniji, za polni delovni čas ipd.).Letos je postopek vključevanja v program samozaposlovanja predviden v nekoliko razširjeni obliki. Pred pridobitvijo subvencije za samozaposlitev se bo oseba morala vključiti v program Pomoč pri samozaposlitvi, ki se bo izvajal v dveh fazah.
Oseba se bo tako najprej vključila v Svetovalni intervju za presojo kandidatove poslovne ideje, kjer bodo zunanji podjetniški svetovalci preverili podjetniško idejo kandidata in podali mnenje o možnosti uresničitve poslovne ideje in samozaposlitve in smiselnosti vključitve v delavnico. Nato se bo oseba vključila v 3 - dnevno delavnico Priprava na samozaposlitev, kjer bodo kandidatom predstavljene in podane podjetniške vsebine (osnove podjetništva, financiranje podjetja, trženje in predstavitve). Po zaključeni delavnici bo lahko oseba oddala vlogo za pridobitev subvencije.
Kaj kandidate za subvencijo čaka na intervjuju pri podjetniškem svetovalcu?Zavod za zaposlovanje je na javnem naročilu izbral štiri zunanje izvajalce intervjujev
Obvezni intervju za pridobitev samozaposlitvene subvencije naj ne bi bil nekakšen "preizkus znanja", temveč bolj "piljenje" poslovne ideje.Zavod za zaposlovanje je na javnem naročilu za izvedbo svetovalnega intervjuja za presojo kandidatove poslovne ideje izbral štiri zunanje izvajalce. Ti izvajalci zagotavljajo podjetniške svetovalce, ki preverjajo podjetniško idejo kandidata in dajo mnenje o možnosti uresničitve poslovne ideje in samozaposlitve in smiselnosti vključitve v delavnico. Pomoč pri odločitviVodilo pri ocenjevanju svetovalcev je vprašalnik, s katerim analizirajo poslovno idejo, predvsem pa želijo svetovancu pomagati, da sistematično razmisli ter pretehta vse možne nevarnosti in priložnosti poslovne poti.Vprašalnik pokriva tri sklope - največ časa je namenjenega poslovni ideji (kakšen trg ima, kako se razlikuje od konkurence, koliko realizacije načrtuje, kakšni so začetni stroški ...), drugi sklop povprašuje po financiranju podjetniške poti, tretji pa po osebnostnih kompetencah svetovanca kot podjetnika.Noben vprašalnik (niti noben svetovalec) ne more z gotovostjo odgovoriti, ali bo neka poslovna ideja uspešna ali ne. Namen svetovalnega intervjuja je pomoč pri odločitvi in resno opozorilo v primerih, ko se zadeve zdijo nerealne in premalo dodelane. Idejo je treba predstaviti s številkami in konkretnimi podatki, takrat je najbolj prepričljiva.
Različni kandidati
Pri takšnih intervjujih je poleg ocenjevanja podjetniške ideje velik poudarek predvsem na svetovanju. Kandidatom namreč pomagajo do pravih odločitev z objektivnim in strokovnim mnenjem, ki ga v krogu najbližjih ni ravno preprosto pridobiti že samo zaradi čustvene komponente in pomanjkanja strokovnosti z omenjenega področja. Tako se na primer zgodi, da se prijavi kandidat, ki še kako suvereno prikoraka na intervju, v nadaljevanju pa se kaj kmalu izkaže, da zamisel sploh ni izvedljiva ali da svoje poslovne ideje še ni dovolj dodelal.Poleg strukturiranega vprašalnika, ki je obenem rdeča nit pogovora in se navezuje na analizo poslovne ideje, je treba namreč upoštevati tudi človeški dejavnik. Gre torej za nadvse občutljive situacije, kjer se je treba zavedati, da lahko naša odločitev pomembno vpliva na uresničevanje ciljev v prihodnosti. Bistvo pogovora zato ni le v ločevanju primernih kandidatov od neprimernih, temveč iskanje neodkritih potencialov, ne glede na stopnjo njihove izobrazbe. Cilj je predvsem ugotoviti, ali je kandidat dovolj kompetenten, da bi lahko na trgu posloval uspešno in dolgoročno.
Lastnosti posameznika
Pri intervjujih skušajo zaznati kandidatovo ciljno naravnanost, strokovnost in seveda tisto, kar igra obenem tudi eno najpomembnejših vlog na konkurenčnem trgu - podjetniška žilica. Oseba, ki ima na primer dobro idejo, vendar ji primanjkuje sposobnost obvladovanja sprememb na trgu in analitičnega ter strateškega razmišljanja, bo težko uspela. Tudi osebe, ki niso dovolj komunikativne, bodo težko vzpostavljale in ohranjale svoje mreže, ki pa so v današnjem svetu vse bolj pomembne. Dober podjetnik mora biti sposoben zaznavati poslovne priložnosti, biti mora empatičen, odprt, samozavesten in odločen.
Dobro pripravljeni
Podjetniki prihajajo na intervju z zelo razdelanimi poslovnimi idejami in dobro pripravljeno predstavitvijo, imajo narejen poslovni načrt, prinašajo pisma o nameri o prihodnjem poslovnem sodelovanju, izrise poslovnih prostorov, vzorce izdelkov in podobno ... Vsekakor pogovor ni težava, kadar je poslovna zamisel temeljito načrtovana in analizirana.
Vir in informacije: Finance, 8.6.2010, www.finance.si, Avtor: Stane Petavs
Vir in informacije: Zavod RS za zaposlovanje, 25.5.2010, www.ess.gov.si
