Previdno pri sodelovanju z espeji in ne zamujajte z izplačili plač, težavnega delavca pa boste še vedno težko odpustili.

Poslanci so začeli obravnavati sveženj sprememb delovnopravne zakonodaje. Kaj konkretno se bo (ob potrditvi) spremenilo bomo povzeli v članku.
Pri sodelovanju z zunanjimi sodelavci in espeji boste morali biti še previdnejši, če pa boste zamujali z izplačilom plač, vam lahko celo prepovejo opravljanje dejavnosti, uvajajo se tudi spodbude za brezposelne, ki bodo hitro našli novo zaposlitev.

KORISTNE POVEZAVE:
--> Podjetniki --> dobro je vedeti.
--> "Normirance" čakajo bistvene spremembe
--> Pavšalna, normirana ureditev s.p. nič več ugodna ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost

1. Zamujanje s plačami lahko ustavi proizvodnjo
Po novem bo inšpektor lahko z odločbo prepovedal opravljanje dela delavcev ali dejavnosti do odprave nepravilnosti, če je bila v zadnjih 12 mesecih dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljena kršitev, da podjetje ni pravočasno izplačalo plač. To naj bi bil sicer skrajni ukrep, ki bi ga inšpektor uporabil, ko so izčrpane vse možnosti, prav tako mora inšpektor izrekati ukrepe ob upoštevanju načela sorazmernosti, pa tudi upoštevati morebiten nastop višje sile (denimo nedelovanje sistema plačilnega prometa) ali objektivnih okoliščin, na katere podjetje ni moglo vplivati (kot recimo zamuda pri plačilu že zapadlih obveznosti do podjetja).
Delodajalci bodo sicer imeli možnost pravnega varstva s pritožbenim postopkom zoper upravno odločitev inšpektorja kot tudi možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve odločbe, da bi se izognili težko popravljivi škodi. Inšpektor bo moral o tem odločiti v petih dneh.

2. Espeju boste morali ponuditi zaposlitev
Če bo delovni inšpektor ob nadzoru v podjetju ugotovil, da pri sodelovanju z espeji, honorarci, študenti obstajajo elementi delovnega razmerja – to so prostovoljno osebno nepretrgano delo za plačilo v organiziranem procesu delodajalca in podrejeno v smislu navodil in nadzora delodajalca –, bo izdal prepovedno odločbo (torej prepovedal opravljanje dela na podlagi civilnopravne pogodbe do odprave nepravilnosti) in hkrati odredil, da mora podjetje takšnemu delavcu v treh delovnih dneh vročiti pogodbo o zaposlitvi. Delavec bo pogodbo sicer lahko odklonil, a za to podjetje ne bo smel več delati.
Če odločbe ne boste upoštevali, je zagrožena globa od 4.500 do 20 tisoč evrov. Če pogodba ne bo ustrezna (denimo plačilo za delo ne bo vsaj v višini, primerljivi za vrsto, obseg in kakovost dela), bo delavec lahko pogodbo zavrnil in poiskal sodno varstvo (v 30 dneh).

3. Več obveznosti delavcev v času odpovednega roka
Delavec se bo po novem moral prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve (ne evidenco brezposelnih) že v času odpovednega roka. Do zdaj je to bila zgolj možnost, po novem bo obveznost. Če delavec v treh delovnih dneh tega ne bo storil, bo prve tri mesece prejemal nižje denarno nadomestilo – zgolj 60 odstotkov osnove (in ne 80 odstotkov), ob tem, da nadomestilo ne more biti nižje od 350 evrov. Ta sankcija velja tudi, ko se bo delavec pravočasno vpisal v evidenco iskalcev zaposlitve, a ne bo izpolnjeval obveznosti iz zaposlitvenega načrta.

4. Spodbuda brezposelnim za hitrejšo zaposlitev
Za motiviranje brezposelnih se vzpostavlja nova spodbuda za zaposlitev brezposelnih z nedokončano osnovnošolsko, nižjo poklicno in srednjo izobrazbo (razen za deficitarne poklice). Če se bodo zaposlili, še preden jim poteče pravica do denarnega nadomestila, bodo največ 12 mesecev prejemali dodatek k plači v obliki »denarne spodbude« v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. To pa ne bo vplivalo na morebitno vnovično uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila.

5. Manj stroga pravila za brezposelne na zavodu za zaposlovanje
Po novem bodo brezposelni iz evidence zavoda za zaposlovanje izbrisani šele po dveh kršitvah. Tako se bo po novem ob prvi kršitvi brezposelnemu denarno nadomestilo znižalo za 30 odstotkov zadnjega izplačanega zneska (a manj kot 350 evrov ne more dobiti), ob tem, da se bo znižanje izvedlo za nazaj, torej z dnem nastanka razloga. Izbris iz evidence zavoda pa bo sledil po drugi zaporedni (enaki ali različni) kršitvi. Na ministrstvu predvidevajo, da bo manj strogo sankcioniranje pomenilo dodatno polmilijonsko obremenitev proračuna.

6. Družbeniki ne bodo več mogli biti brezposelni
Po novem družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe v osebni ali kapitalski družbi, oziroma ustanovitelji, ki so poslovodne osebe v zavodu, ne bodo več mogli imeti statusa brezposelnega in ne bodo več imeli pravice do denarnega nadomestila.

7. Novi način vročanja odločb zavoda za zaposlovanje
Predvidena je nova oblika vročanja odločb zavoda za zaposlovanje o pravici do denarnega nadomestila, in sicer z navadno vročitvijo v nabiralnik. Država naj bi s tem privarčevala 86 tisoč evrov na leto.

8. Evidenca študentskega dela
Vzpostavlja se evidenca študentskega dela, ki ga bo vodila Študentska organizacija Slovenije, v njej pa bodo dijaki in študenti imeli zabeležena pridobljena znanja, izkušnje in kompetence. Prav tako bo v tej evidenci podrobno zapisano vse o delu, ki so ga opravljali, kar se bo hranilo od 15 do celo 30 let. Podatki v tej evidenci bodo med drugim na voljo ministrstvu za delo in ministrstvu za izobraževanje, pa tudi inšpektoratu za delo in finančni upravi (Fursu) za lažji nadzor nad študentskim delom.

9. Sankcije za neupravičeno porabo denarja v okviru aktivne politike zaposlovanja
V primeru nepravilnosti zaradi nenamenske porabe sredstev ali zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti mora oseba, ki je vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja (denimo v usposabljanja, delovne preizkuse ...), vrniti neupravičeno izplačana sredstva.

Težavnega delavca boste morali še naprej prenašati
Za zdaj pa ne bo sprememb na področju zakona o delovnih razmerjih in tako naj bi ostalo vse do volitev. Socialni partnerji se namreč niso mogli dogovoriti glede sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, ki naj bi delodajalcem omogočilo lažji razhod z zaposlenim, s katerim se ne razumejo. Ob uporabi tega instituta naj bi delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in za največ šest mesecev, kar bi plačal delodajalec, in to v celoti v dobrem mesecu dni. Prednost sporazumne odpovedi je, da ni možnosti poznejših tožb in vnovične zaposlitve delavca, saj se z odpovedjo strinjata obe strani.

To vse so zaenkrat le napovedi, bomo pa že kar kmalu videli kaj bo dejansko sprejeto z zakonodajo in pričelo z veljavo v prihodnjih mesecih in letu.