Minilo je že nekaj časa odkar smo vam ponudili nekaj tekočih novosti in zanimivosti iz poslovanja. V vmesnem času smo se precej ukvarjali z bilancami in seveda tudi nekaj izobraževanj je bilo na naših urnikih.
Včerajšnja predpraznična sreda pa je bila kot nalašč, da službo končamo nekoliko prej in ob dobrih hrani izvedemo delovno kosilo, predelamo novosti, posebnosti in se potem nekoliko prej, kot običajno odpravimo domov - podaljšanemu vikendu naproti.
V mesecu maju planiramo obdobne sestanke in preglede poslovanja v prvi tretjini leta 2017, zato še enkrat preko tega zapisa nagovorimo svoje poslovne partnerje, da se za termin dogovorijo s svojim referentom. Letos se med drugim povečuje davek na dobiček, prav je, da se na to pripravite že danes.
Ne pozabite še enkrat preveriti, če imate vse račune odprte v tujini registrirane in prijavljene v Sloveniji. V nasprotnem lahko sledi 70% davek in tudi kazen.
V praksi večkrat opazimo, da podjetja nimajo pripravljena internega akta in ob tem tudi nepravilno poslujejo z gotovino. Za naše stranke lahko oboje pripravimo mi, predlagamo da o tem spregovorite z referentom na prvem naslednjem sestanku.
PRIPOROČAMO:
--> Brezplačen program za vodenje družinskega proračuna
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
GLAVNE TEME:
--> Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017 (UL RS 79/16)
--> Davčna obravnava stroškov, povezanih z naložbeno nepremičnino, ki se ne oddaja v najem
--> Davčno priznavanje odpisa terjatev pri stečaju dolžnika
--> Obdavčitev bonitet
--> Davčna upravičenost stroškov team-buildinga
--> Konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v letu 2017
--> Odbitek DDV od stroškov nastanitve in prehrane
--> Sprememba osnove za DDV pri popustih ….
--> Načela davčnih postopkov in spremembe Zakona o davčnem postopku
--> Odbitni delež v luči sodne prakse
--> Popravek in odpis terjatev
--> Poslovanje z gotovino
--> Način prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017 (UL RS 79/16)
Splošna olajšava za leto 2017 znaša 3.302,70 EUR. Če je neto letna davčna osnova med 20.400,00 in 48.000,00 EUR, znaša dohodnina 4.625,65 + 34 % od zneska nad 20.400,00 EUR. Če je neto letna davčna osnova med 48.000,00 in 70.907,20 EUR, znaša dohodnina 14.009,65 + 39 % od zneska nad 48.000,00 EUR.
Davčna obravnava stroškov, povezanih z naložbeno nepremičnino, ki se ne oddaja v najem
Davčni zavezanec ima v lasti nepremičnino, ki je ne uporablja za proizvajanje proizvodov in opravljanje storitev. Ne oddaja je v najem in tega ne namerava početi niti v prihodnje. Skladno z določbami SRS jo razvrsti med naložbene nepremičnine, ki jih meri po modelu nabavne vrednosti. Ali so stroški amortizacije in drugi stroški, povezani z njenim vzdrževanjem (stroški elektrike, vode, zavarovanja in podobnega), davčno priznani po ZDDPO-2, saj z njimi davčni zavezanec ne ustvarja prihodkov iz najemnin?
Odgovor: Organizacija je nepremičnino skladno s SRS 6.12 razvrstila med naložbene nepremičnine, merjene po modelu nabavne vrednosti po začetnem pripoznanju. To pomeni, da naložbeno nepremičnino amortizira, amortizacija pa je po 12/3 ZDDPO-2 davčno priznani odhodek (ob upoštevanju maksimalnih stopenj iz 33. člena zakona). Splošno pravilo iz 29. člena ZDDPO-2 davčno priznavanje odhodkov pogojuje z njihovo potrebnostjo pri ustvarjanju obdavčljivih prihodkov. Stroški storitev, ki so povezani z vzdrževanjem naložbene nepremičnine, ne glede na to, da se ne oddaja v najem, so ob upoštevanju splošnega pravila davčno priznani odhodek, če so potrebni za ohranjanje njene vrednosti oziroma za preprečevanje škode, ki bi sicer zmanjševala njeno vrednost, in so skladni s poslovno prakso.
Davčno priznavanje odpisa terjatev pri stečaju dolžnika
Nad našim dolžnikom je bil uveden stečajni postopek. Ker nismo vedeli, da je dolžnik v stečaju, terjatev nismo prijavili v postopek. Prav tako jih nismo predhodno slabili. Stečajni postopek je končan in upnikom, ki so tovrstne terjatve prijavili, so bile te poplačane 25-odstotno. Kako se obravnava naš odpis terjatev pri obračunu DDPO?
Odgovor: Odpis terjatev se prizna na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanem stečajnem postopku v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti (21. člen ZDDPO-2). Ker je v vašem primeru postopek pravnomočno končan, se vam odpis terjatev nedvomno prizna v delu, v katerem ne bi bile poplačane, če bi jih v postopek prijavili (75-odstotno) ). Dejstvo, da terjatev niste prijavili, ne vpliva na davčno priznavanje tega dela odpisa, saj tudi v primeru prijave v tem delu ne bi bile poplačane. Odpis preostalih 25 % terjatev se vam prizna le, če bi stroški sodnega (izvršilnega ali stečajnega) postopka presegli znesek poplačila terjatev ali pa bi bili nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Obdavčitev bonitet
Boniteta je ugodnost zaposlenega. Praviloma je obdavčena z dohodnino in prispevki za socialno varnost. Pogosta je tista za zasebno uporabo službenega vozila, obdavčene pa so tudi druge. Manjše ugodnosti niso obdavčene, treba pa je izpolniti določene pogoje. Stroški so davčno priznani, če so ugodnosti obdavčene z dohodnino. Če pa ugodnosti niso obdavčene, stroški zasebne narave niso davčno priznani.
O boniteti govorimo, kadar zaposleni prejme vrednostno opredeljeno ugodnost, ki povečuje premoženjsko korist v njegovi zasebni sferi oziroma za njegove zasebne namene (za njegovo zasebno življenje).
Bonitete so obdavčene z dohodnino in prispevki za socialno varnost. Nekaj ugodnosti je takih, ki niso bonitete za namene obdavčitve (sploh niso obdavčljive), poznamo pa tudi dve izjemi , ko boniteta ni obdavčena zaradi majhnega zneska.
Boniteta so zlasti:
· zasebna uporaba osebnega vozila,
· nastanitev,
· posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
· (selektivni) popust pri prodaji blaga in storitev,
· izobraževanje zaposlenega ali njegovega družinskega člana,
· zavarovalne premije in podobna plačila v korist zaposlenega,
· darila nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu in
· pravica zaposlenih do nakupa delnic.
Bonitete niso:
· Dopolnilno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
· Obvezni zdravstveni pregledi
· Cepljenje zaposlenih
· Zavarovanje delavcev za nesreče pri delu
· Uporaba parkirnega prostora ter računalniške in telekomunikacijske opreme
· Uniforme in zaščitna sredstva
Davčna upravičenost stroškov team buildinga
Team building postaja vse bolj uveljavljen način usposabljanja v organizacijah. Te lahko izbirajo med množico tipov tovrstnih usposabljanj, ki se med seboj močno razlikujejo, zato njihova davčna obravnava ni enoznačna. Pri pravem team buildingu so stroški davčno priznani, za delavca pa niso obdavčeni dohodek. Zato je treba sprejeti sodila ali usmeritve, kako ločiti pravi team building od zasebnih druženj in izletov, ki jih plača organizacija.
BONITETA IN DAVČNO (NE)PRIZNANI ODHODKI
Z vidika davčne obravnave lahko v osnovi ločimo dva tipa team buildinga:
· usposabljanje, ki je za delavca delovna obveznost, za organizacijo pa povezano z njenim poslovanjem , in
· "usposabljanje", ki pomeni sproščeno druženje sodelavcev in zanje ni delovna obveznost, saj je organizirano brez posebnega programa izgrajevanja ali razvijanja tima (kar po vsebini ni team building).
"TEAM BUILDING" KOT NAGRADA ZA DELAVCE
Organizacija lahko organizira tudi "team building", ki po vsebini ne pomeni usposabljanja in dejansko pomeni nagrado za delavce. Če je ta delavcem dan na razpolago v naravi, to zanje pomeni obdavčeno boniteto, za organizacijo pa posledično davčno priznani odhodek. Izjeme so manjše ugodnosti vsem pod enakimi pogoji (39/1/3 ZDoh-2) in neobdavčene občasne bonitete do 15 EUR mesečno (39/5 ZDoh-2). Zanje velja (izpodbojna) domneva, da so stroški poslovno nepotrebni, zato so stroški davčno nepriznani. Organizacije se s tem pogosto ne strinjajo; trdijo, da so taki stroški posledica opravljanja dejavnosti in bi morali biti v vsakem primeru davčno priznani. Po opažanjih Zveze RFR pa trenutna davčno inšpekcijska praksa tega argumenta (še) ne upošteva, če ni obračunana dohodnina od teh bonitet.
Konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v letu 2017
V preteklem letu se je seznam konvencij v izogib dvojnemu obdavčevanju, ki jih je sklenila Slovenija nekoliko razširil. Novi sta konvenciji z Marokom in Kazahstanom, konvencija z Indijo pa je dobila nove določbe. Z Norveško pa je bil zaključen postopek skupnega dogovora.
Maroko
Prenaša nekaj odstopanj od vzorčne konvencije je usmerjena k spodbujevanju investicij med državama.
Stalna poslovna enota;
Za stalno poslovno enoto se šteje gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali dejavnost nadzora v zvezi z njimi se šteje za poslovno enoto če traja več kot 6 mesecev. Storitve vključno s svetovalnimi če trajajo v obdobju enega leta skupaj znašajo 3 mesece.
Dividende, obresti, licenčnine in avtorski honorarji
Se smejo obdavčevati v državi rezidenstva prejemnika in v državi od koder se izplačujejo.
Posebnosti konvencije z Marokom je, da za prvih 5 let od začetka uporabe dogovorjena metoda fiktivnega odbitka. Kot davčni odtegljaj se tako prizna katerikoli znesek, ki bi bil plačljiv a je bil oproščen – zmanjšan v skladu z zakonodajo.
Kazahstan
Nova konvencija je bila objavljena junija 2016 – a še ne velja.
Po konvenciji se v drugi drugi državi plačani davki zavezancu v državi njegovega rezidenstva priznajo kot v tujini plačana akontacija davka. Konvencija ne predvideva metode izvzetja, razen če posamezni člen daje izključno ravico do obdavčitve dohodka zgolj državi vira.
Indija
Na novo je tesnejša povezava pri izmenjavi informacij o davčnih zavezancih in njihovih davčnih obveznostih.
Večstranski sporazum o avtomatični izmenjavi informacij
Podatke o finančnih računih furs od večine držav, ki so pristopile k izmenjavi podatkov je začel avtomatsko prejemati v letošnjem letu. Furs bo prejemal vse podatke tudi podatke o stanju na računih, podatke o obrestih.
Vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, ga mora v skladu z Zakonom o finančni upravi v 8 dneh od odprtja prijaviti finančnem uradu. Fizične osebe lahko plačilni račun prijavijo na obrazcu DR-02, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost pa na obrazcu DR-03, pravne osebe na obrazcu DR-04.
Pri tem je izjema Avstrija, ki bo prvo izmenjavo informacij začela uporabljati septembra 2017 in to za odprte račune od 01.10.2016 naprej.
Odbitek DDV od stroškov nastanitve in prehrane
ZDDV-1 v 66. členu izrecno prepoveduje odbitek DDV od stroškov reprezentance in stroškov prehrane (vključno s pijačo) in nastanitve, razen tistih, ki so davčnemu zavezancu nastali pri the dobaah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.
V primeru, ko zavezanec plača nastanitev na službeni poti svojemu zaposlenemu ali poslovnemu partnerju, DDV-ja ne sme odbit. Lahko pa ga odbije v primeru, da je nastanitev plačal za svojega zunanjega sodelavca, kateremu bo to nastanitev zaračunal z DDV-jem.
DDV lahko odbije tudi organizator izobraževanja, ki je na svojih izobraževanjih slušatelje pogostil s pecivom in kavo, to pa jim je zaračunal v izobraževalni storitvi.
V primeru, da zavezanec pošlje zaposlenega na službeno pot v Nemčijo in mu plača nastanitev v hotelu, nemškega DDV ne sme poračunat v okviru rednega obračuna DDV in ga ne vključi v obrazec DDV-O.
Sprememba osnove za DDV pri popustih ….
Davčna osnova pri DDV je vse, kar je plačilo za blago ali storitev. Dani popusti, reklamacije in preklici naročil pa povzročijo njeno zmanjšanje. Hkrati z davčno osnovo se tako zmanjšata obračunani DDV pri dobavitelju in odbitni DDV pri kupcu. Dobavitelj obračunani DDV lahko zmanjša, medtem ko je kupec za predhodno odbiti DDV to obvezan storiti. Davčna osnova se lahko naknadno tudi poveča, denimo pri podražitvi dobave ali spremembi dogovora.
Popusti so lahko takojšnji ali pa kasnejši. Takojšnji popust je prikazan na izdanem računu in tako zmanjšuje osnovo za obračun DDV. Za kasnejši popust pa se običajno izda dobropis, za katerega mora prejemnik le tega zmanjšati odbitni DDV, katerga je odbil po prvotnem računu.
V primeru, da se dobavitelj in kupec dogovorita, da bo popust obračunal kupec, pa ta izda dobavitelju bremepis, na katerem se sklicuje na dobaviteljeve račune.
Popusti pri čezmejnem trgovanj: tudi pri dobavah blaga znotraj EU kasnejša znižanja in zvišanja cene vplivajo na davčno osnovo. Ustrezno listino bi moral izdati dobavitelj blaga ali storitve, v primeru, da pa tega ne stori, jo za potrebe svojega evidentiranja sestavi slovenski pridobitelj sam in jo upošteva pri obračunu DDV-ja.
Načela davčnih postopkov in spremembe Zakona o davčnem postopku
Načela davčnih postopkov , ki zavezujejo davčni organ so:
- načelo zakonitosti
- načelo materialne resnice
-načelo sorazmernosti
-načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči
- načelo tajnosti podatkov
- načelo zaslišanja stranke
- načelo proste presoje dokazov
- načelo samostojnosti pri odločanju
Načela, ki zavezujejo davčne zavezance pa so:
- načelo zakonitosti in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti
- načelo dolžnosti dajanja podatkov
- načelo govorjenja resnice in poštena raba pravic
- načelo pravice do pritožbe
Odbitni delež v luči sodne prakse
Davčni zavezanci z mešano dejavnostjo (oproščeno in obdavčeno) imajo pravico le do delnega odbitka DDV. Odbitek ddv lahko ugotavljajo z odbitnim deležem. Najbolj problematične so subvencije in finančne transakcije.
Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec potrebuje tako za transakcije, pri katerih DDV lahko odbije v skladu s 63. členom zakona DDV, kot za transakcije, pri katerih DDV ne sme odbiti, se lahko odbije samo tak delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam. Ta delež se določi v skladu s tem členom za vse transakcije, ki jih opravi davčni zavezanec.
Odbitni delež se določi tako, da se navede:
- v števcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbiten po 63 členu (zgradbe ki se uporabljajo za poslovni in zasebni namen, se lahko odbije toliko ddv, koliko zgradbe je namenjene za poslovni namen)
- v imenovalcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in na transakcije, pri katerih DDV ni odbiten, vključno s subvencijami, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev iz prvega odstavka 36. člena zakona DDV.
Odbitni delež se določi na letni podlagi kot odstotek in se zaokroži navzgor na celo število.
Odbitni delež matične družbe
Glede ugotavljanja odbitnega deleža pri povezanih družbah je zapisano, da se izračun odbitnega deleža matične družbe ne sme vključevati predmetov njenih stalnih poslovnih enot, ki so v drugih državah.
Ločevanje neobdavčljive in obdavčljive dejavnosti
Obdavčljive transakcije so tiste, pri katerih gre za promet, ki je predmet DDV, in sicer: dobava blaga, pridobitev blaga znotraj Evropske Unije, opravljanje storitev, in uvoz blaga.
Obdavčljive transakcije so tako sestavljene iz obdavčenih (dobava blaga in opravljanje storitev) in oproščenih (pridobitve blaga in uvoz blaga) transakcij.
Pri oproščenih transakcijah razlikujemo med tako imenovanimi nepravimi in pravimi oprostitvami.
Obdavčljive transakcije
Neprave oprostitve DDV pomenijo, da davčni zavezanci od svojih dobav ne obračunavajo DDV, pa tudi nimajo pravice do uveljavljanja pravice do odbitka DDV. To so:
določene dejavnosti, ki so v javnem interesu (zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, verske skupnosti, šport in športna vzgoja, kultura, univerzalne poštne storitve itn.),zavarovalne in pozavarovalne transakcije,najem oz. zakup nepremičnin,finančne storitve,dobava kolkov in poštnih znamk po nominalni vrednosti, ki se uporabljajo za poštne storitve na ozemlju Slovenije ter podobnih znamk,igre na srečo,dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, razen novogradenj oz. novo vseljenih zgradb,dobava zemljišč, in dobava zlata Banki Slovenije.
Prava oprostitev pa pomeni, da davčni zavezanec DDV ne obračuna in ga ne plača, ima pa pravico uveljavljati odbitek DDV. Posledično so popolnoma brez obremenitve z DDV naslednje transakcije:izvoz blaga,dobave blaga v druge države članice,dobave blaga, ki so izenačene z izvozom blaga ali dobavami blaga v druge države članice, instoritve, ki so opravljene ali porabljene v tretjih državah oz. v drugih državah članicah, v kolikor je prejemnik davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, dobave blaga in storitev v carinskih in davčnih skladiščih.
Neobdavčljive transakcije
Med neobdavčljive transakcije uvrščamo tiste transakcije, pri katerih gre za promet, ki ni predmet DDV. Med slednje lahko med določenimi pogoji uvrstimo: donacije, odškodnine,prenos podjetja ipd.
Skladno s 15. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 donacije, ki jih zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti, in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev. Tudi odškodnine niso predmet DDV. Za odškodnino se šteje predvsem: dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti, in stroški opomina;pogodbene kazni;povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene storitve.
Sklano z 8. členom PZDDV-1 pa tudi prenos podjetja ni predmet DDV, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje obdavčeno dejavnost.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega vidimo, da je pomembno ločevanje med obdavčljivimi in neobdavčljivimi transakcijami, hkrati pa ne smemo pozabiti na oproščene transakcije, pri katerih je od razvrstitve med prave ali neprave oprostitve DDV odvisno ali zavezanec lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV ali ne.
Izključevanje transakcij iz odbitnega deleža
Dobave osnovnih sredstev, ki jih zavezanec uporablja za svoje dejavnosti, priložnostne transakcije z nepremičninami in priložnostne finančne transakcije.
Popravek in odpis terjatev
Organizacija deli terjatve po vsebini (poslovne in finančne) ter po ročnosti (dolgoročne in kratkoročne). Če organizacija (običajno 1x letno ob sestavi zaključnega poročila) pripozna terjatev ketera ne bo poplačana (predvsem obresti) je taka terjatev pogojno sredstvo v BS in je običajno v zunajbilančni evidenci na kontu 99. Če so izpolnjeni dejavniki, ki nakazujejo, da je terjatev oslabljena, organizacija v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov oblikuje popravek vrednosti.
Terjatve se slabijo posamično.
Dejavniki, ki nakazujejo, da terjatev ne bo poplačana so predvsem:
- zamude pri plačilih;
- pomembne finančne težave kupca (negativni kapital, negativni obratni kapital, padajoči prihodki, negativen denarni tok
- verjetnost, da bo šel kupec v stečaj, prisilno poravnavo
- gospodarske razmere v lokalnem okolju
Davčna obravnava odpisa terjatev
Če upniki možnosti za zahtevek plačila zapadlih terjatev od družbe in od njenih družbenikov nimajo več, smejo te terjatve odpisati, odpis pa se šteje za davčno priznan odhodek, če je izpolnjen pogoj iz 6. odstavka 21. člena ZDDPO-2.
Prvi del 6. odstavka 21. člena ZDDPO-2 je jasen in ne dopušča izjem: odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti. Sklep o zaključku stečaja in sklep o potrditvi prisilne poravnave sta akta, ki bosta ob začetku posameznega postopka gotovo izdana. Tudi davčno priznanje odhodka zaradi odpisa terjatev na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča je razumljivo.
Odpis terjatev priznan kot odhodek, tudi če ni bilo sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže:
- da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev;
- da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil skrben gospodar za dosego poplačila terjatev;
- da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Dejstvo, da je davčni zavezanec ravnal gospodarno in skušal izterjati terjatve, je mogoče prikazati na različne načine:
- smiselno je pričakovati, da bo zavezanca v sodnem postopku zastopal pooblaščenec (npr. odvetnik), njegov strošek pa se lahko izračuna prek izračuna na podlagi odvetniške tarife in se tako pripravi predračun vseh stroškov sodnega postopka;
- hramba pisnih potrdil o poslanih opominih dolžnikom za poplačilo obveznosti in druge poslane pisne predloge za poravnavo obveznosti, kot so predlagane kompenzacije, cesije in druge oblike poravnave;
- na ustrezno gospodarjenje kaže tudi zavrnitev nadaljevanja poslovanja z dolžnikom;
- zavezanec lahko izkaže tudi neodzivnost dolžnika, dejstvo, da ne posluje na sedežu oziroma da je izbrisan iz registra, ter da osebne odgovornosti družbenikov ni mogoče uveljaviti drugače.
Začetek stečajnega postopka še ni dovolj za to, da se terjatev v celoti odpiše. Začetek stečajnega postopka je praviloma lahko podlaga le za popravek vrednosti, medtem ko se cela terjatev lahko odpiše šele po zaključku stečaja.
Poslovanje z gotovino
Gotovina v blagajni
D.O.O
Podjetje mora izdelati interni akt, v katerem določi maksimum gotovine, ki sme biti v blagajni in pogoje, kaj se sme in česa ne plačevati iz te blagajne, seveda upoštevajoč omejitve, zapisane v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Prejeto gotovino mora podjetje vplačati na poslovni TR skladno s sprejetim internim aktom o blagajniškem maksimumu in poslovanju z gotovino.
S.P.
Pri samostojnem podjetniku velja prost pretok denarja in zanj ni omejitev gotovine v blagajni.
Plačilo za blago ali storitve
D.O.O. IN S.P.
Podjetje plačuje blago in storitve načeloma z nakazili na TR in ne z gotovino. Podjetje lahko blago ali storitev plača tudi v gotovini, vendar največ do višine 420 EUR. Z gotovino se lahko plačujejo tudi nekatera druga izplačila, kar najdete v 23. a členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranje terorizma!
D.O.O. IN S.P.
Ta zakon določa osebe, ki so še posebej dolžne izvajati določene ukrepe (računovodski servisi, odvetniki, davčni svetovalci, trgovci z umetninami, banke itd.). Predvsem je pomembno vedeti, da podjetje pri prodaji blaga ne sme sprejeti plačila v gotovini, če znesek presega 15.000 EUR v eni ali več povezanih transakcijah.
Plačila podjetnikov in podjetij – gotovinsko ali brez gotovinsko
Pri plačevanju z gotovino v RS je predpisana omejitev, plačevanja za blago ali storitve, v višini 420 EUR. Navedeno velja tudi za tuje poslovne subjekte na območju RS. Pri plačevanju s plačilnimi/kreditnimi karticami ne govorimo o gotovini, saj je zagotovljena sledljivost.
Pri plačevanju z gotovino zunaj RS, se morajo podjetniki in podjetja ravnati po določbah tam veljavnih predpisov. Vsekakor pa imajo vse države EU limit za gotovinsko plačilo blaga (enega ali več povezanih) v znesku 15.000 EUR. Potrebno je vedeti še, da je pri iznosu gotovine iz EU v tretje države, nad 10.000 EUR, potrebno prijavljati carinskemu organu.
Plačevanje v gotovini fizičnim osebam je prav tako omejeno:
• nakup blaga ali storitev pri fizični osebi do 15.000 EUR (pri prodaji nepremičnine obvezno preko trr
• izplačila zaposlenim izključno le preko trr računa (plače, regresi, povračila potnih stroškov, …
• najemnine, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe prav tako preko ttr računa
• izplačilo nerazporejenega dobička/dividend in obresti od posojil, max. 50 EUR
Omejitev gotovinskega poslovanja s fizičnimi osebami
Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v RS, od fizične osebe pri prodaji blaga ali storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 EUR.
Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil velja tudi, če se plačilo za prodano opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5 000 EUR.Navedeno pomeni, da znesek izdanega računa, ki bo delno ali v celoti plačan z gotovino, ne sme presegati zneska 5.000 EUR. V kolikor ga presega je potrebno račun poravnati z nakazilom na TRR.
PRIMERI:
1) Izdamo račun za 12.000 EUR, kupec ga plača v npr. treh gotovinskih plačilih (npr. 4.000, 5.000 in 3.000) (torej je celotni račun plačan z gotovino v večkratnih zneskih, ki so manjši od 5.000) – ni skladno z zakonom -potrebno je nakazilo na TRR v celotnem znesku tj. 12.000 EUR).
2) Izdamo račun za 12.000 EUR, kupec ga plača v višini 5.000 EUR v gotovini, vse nad tem zneskom je nakazal naTRR. – ni skladno z zakonom – potrebno je nakazilo na TRR v celotnem znesku tj. 12.000 EUR).
3) Končni znesek računa je 5.100 EUR. Kupec ga v celoti poravna v gotovini – ni skladno z zakonom – potrebno je nakazilo na TRR v celotnem znesku tj. 5.100 EUR).4) Končni znesek računa je do vključno 4.999 EUR – kupec ga lahko delno ali v celoti poravna z gotovino.
Globa za neupoštevanje sprejemanja gotovine nad 5.000 EUR lahko znaša od 12 000 do 120 000 EUR.
Način prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi lahko preneha na naslednje načine: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumom, s smrtjo delavca ali delodajalca-fizične osebe, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča ali po samem zakonu.
Pri pogodbi za določen čas je potrebno paziti, saj se za isto delo (na istem delovnem mestu) z enim ali različnimi delavci ne sme sklepati za več kot 2 leti. Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja oz. veriženja. Potrebno je paziti na nevarnost transformacije delovnega razmerja. V primeru, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali v primeru, da delavec ostane na delu tudi po poteku pogodbe se namreč šteje da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi mora biti v pisni obliki, sicer je neveljavno. Prav tako mora delodajalec delavca pisno obvestiti, da ne bo mogel uveljavljati pravic iz naslova nadomestila za brezposelnost. Sama opustitev tega obvestila ne vpliva na veljavnost sporazuma, je pa kazniva.
Delovno razmerje tudi preneha v primeru smrti delavca ali delodajalca (fizične osebe), razen če z dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Delavec v primeru smrti delodajalca ni upravičen do odpravnine.
Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, nadaljevanje delovnega razmerja pa ni več mogoče, lahko ugotovi trajanje delovnega razmerja, delavcu prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter mu prizna denarno povračilo v višini največ 18 plač.
Pogodba o zaposlitvi preneha po samem zakonu, kadar je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti 1.kategorije, ki je postala pravnomočna. Po samem zakonu preneha tudi pogodba o zaposlitvi, ki jo sklene tujec oz. oseba brez državljanstva z dnem, ko preneha veljati njegovo delovno dovoljenje.
Redna ali izredna odpoved lahko podata tako delodajalec kot delavec, vendar mora biti v pisni obliki. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa mora navesti utemeljen odpovedni razlog in ga tudi obrazložiti. Prav tako mora delodajalec delavca pisno opozoriti na pravno varstvo in njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, v nasprotnem primeru ga lahko doleti globa.
Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca so poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, razlog »invalidnosti« ali neuspešno opravljeno poskusno delo.
Odpoved iz poslovnega razloga se poda, kadar preneha potreba po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov.
Odpoved zaradi nesposobnosti se poda kadar niso doseženi pričakovani delovni rezultati ali kadar niso izpolnjeni pogoji za opravljanje dela.
Kadar je delavcu dodeljen status invalida, delodajalec pa ga ne more razporediti na ustrezno delovno mesto, saj tega delovnega mesta ni, se lahko poda redna odpoved, vendar s soglasjem Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. (soglasje Komisije za delodajalca, ki zaposluje manj kot 5 delavcev ni nujno, je pa priporočljivo)
V primeru, ko so kršene pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, se poda odpoved iz krivdnega razloga. Priporočljivo je, da se že v pogodbi o zaposlitvi opredeli katere kršitve so tiste hujše, ki omogočajo izredno odpoved. Redna odpoved začne veljati s potekom odpovednega roka, izredna pa z vročitvijo. V primeru odpovedi iz krivdnih razlogov delavec nima pravice do odpravnine niti do denarnega nadomestila za brezposelnost, ima pa pravico do vložitve tožbe na delovno sodišče v 30 dneh po prejemu odpovedi. Delodajalec mora pred odpovedjo iz krivdnih razlogov delavca pisno opozoriti na neizpolnjevanje delovnih obveznosti ter na možnost podaje odpovedi v primeru ponovne kršitve v roku 1 leta. Prav tako mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v roku, ki ne sme biti krajši od 3 delovne dni.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko poda tudi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, pri tem je delavec upravičen do odpovednega roka 7 dni, ni pa upravičen do odpravnine (izjema je delavec, ki je bil pri istem delodajalcu že zaposlen na drugem delovnem mestu in ima tako izpolnjen pogoj več kot 1 leto zaposlitve pri istem delodajalcu-temu odpravnina pripada).
Pri izbiri postopka odpovedi o zaposlitvi je dobro, da delodajalec najprej ugotovi pravilno in popolno dejansko stanje in na podlagi le-tega izbere ustrezen postopek, ki naj se izvrši pravočasno. Pomaga si naj s strokovnjaki (za pomoč se lahko obrne tudi na inšpektorat, saj po 4.členu iz zakona o inšpekciji dela, le-ta nudi delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov iz svoje pristojnosti)
