Nasledniki v družinskem podjetju imajo privzgojeno miselnost, da se presežki poslovanja vlagajo v razvoj podjetja.

Družinska podjetja se od tistih, ki niso v lasti družin, razlikujejo po več značilnostih, imajo slabosti, a tudi številne prednosti. Večina podjetij te prednosti izkorišča nevede, ker pa lahko pomembno vplivajo na uspešnost podjetja, jih kaže poudariti.

Želite sodelovati z nami ? Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

Podjetnik živi svojo idejo in posel
Sami podjetniki poudarjajo, da so glavna prednost družinskih podjetij njihove osebnostne značilnosti, predvsem vztrajnost in delavnost. Mladi poslovnež, ki je prevzel gradbeno podjetje, pravi: »Lahko bi že milijonkrat odnehal in se predal, ker je bilo ogromno ogromno padcev.« In dodaja, da če ne bi delal za svoje podjetje in preživetje družine, nikoli ne bi razvil tako inovativnih produktov: »Če bi delal za druge, bi prej odnehal, tako pa nimam izbire.« Osebe, ki so svojo poslovno idejo razvile iz hobijev in na področju, ki jih zanima, bodo delu še bolj predane, inovativne in prodorne. Omenjeni podjetnik nadaljuje: »Ker uživam v svojem poslu, se tudi učim hitreje. Nekdo, ki hodi v službo k delodajalcu in samo zaradi plače, takih priložnosti ne bo zaznal ... Ne le da je rezultat tega viden v izdelku, tudi poslovni partnerji to začutijo in vedo, kateri podjetnik bo za izpeljavo posla naredil vse.« Tudi gostinec iz Gorenjske je enakega mnenja: »Rodil sem se v gostilni, živel sem v gostilni, to je način življenja, zato se maksimalno potrudim. Če bi se še enkrat rodil, bi še enkrat delal isto, ker delam s srcem.«
Nasledniki v družinskem podjetju imajo privzgojeno miselnost, da se presežki poslovanja vlagajo v razvoj podjetja.

Pristni odnosi s poslovnimi partnerji
Za mala družinska podjetja je osebno poznanstvo s poslovnimi partnerji lahko odločilna prednost, saj biznis ne sloni na pogodbah, ampak na dobrih poslovnih in osebnih odnosih. To pomeni zaupanje med partnerji, razumevanje in prilagajanje, kadar stvari ne gredo po načrtu. Družinska podjetja imajo svojo stabilno kulturo, pri poslovanju z njimi vemo, kaj lahko pričakujemo. Tako glede kakovosti kot odnosa. Kulturo gradi in neguje družina in tudi ob zamenjavi vodstva, kar se zgodi redkeje kot v nedružinskih podjetjih, se ta kultura večinoma prenese na naslednike. Zato nekatera družinska podjetja med seboj sodelujejo desetletja in jih »dumpinške cene« novih prišlekov na trgu ne premamijo. Zato tudi v prihodnje negujte odnose in svojo socialno mrežo, pa naj bo to na poslovnem sestanku, športnem terenu ali ob dobro obloženi mizi.

Hitro prilagajanje trgu in zapolnjevanje niš
Tržne niše se nenehno pojavljajo. Velika podjetja jih niso zmožna zapolnjevati, saj so pretoga. Mala družinska podjetja pa te niše hitro prepoznajo in se jim lahko prilagodijo. Podjetnik iz turistične stroke pravi: »Po svetu hodim s široko odprtimi očmi, povsod preverjam, kako imajo urejeno naše področje, kakšna ponudba še manjka, zato dobim veliko idej. In še preden pridemo z družino domov s poti, že preverjamo, kako bi lahko novosti vpeljali v naše poslovanje. Prilagajamo se lahko iz meseca v mesec. Verjetno smo tudi zato vodilni v naši tržni niši.«

Sposobnost naglega sprejemanja odločitev
Podjetnik iz storitvenega sektorja pa pravi: »V moji prvi službi v velikem podjetju je bilo odločanje tako počasno, da sem včasih že pozabil, katero idejo sem dal, ko so mi ji odobrili. V našem družinskem podjetju pa se odločamo zelo hitro, poiščemo dejstva, se seznanimo z njimi in se odločimo, brez pisanja obrazložitev upravi, čakanja na kolegije in podpise. Ukvarjamo se z adrenalinskim turizmom, in če se ne odzovemo takoj, je za nas sezona mimo, turiste pa nam bodo pobrali ponudniki iz sosednjih držav.« V družinskih podjetjih vemo, kdo je odločevalec in na koga se obrniti, ko potrebujemo odgovor. Ne poznamo različnih odločevalskih ravni in čakanja na sklepe kolegija. Zato so družinska podjetja odzivnejša, ko je treba v kratkem roku oddati ponudbo, se prijaviti na razpis ali zapolniti tržno nišo pri specializiranih poslih.

Novi šef hitro v sedlu
O prenosu vodenja na nasledstvo slišimo samo skrb zbujajoče stvari: kako zahtevno je to, koliko podjetij propade in podobno. Vendar je načrtovan prenos na nasledstvo v družinskem podjetju velik zgled nedružinskim družbam, v katerih uprave pogosto postavljajo lastniki, ki imajo med seboj različne interese in merila. Nova uprava je pogosto sestavljena iz oseb, ki v podjetje pridejo na novo, ga ne poznajo in pogosto ne poznajo niti panoge niti okolja. Drugače od njih pa vajeti družinskega podjetja prevzame oseba, ki je z njim rasla, dobro pozna poslovanje, okolje in zaposlene ter je ne nazadnje močno čustveno zavezana dobremu poslovanju. Ob morebitnih težavah ne bo kar odšla in iskala bolj bel kruh drugje. Tudi če prenos v družinskem podjetju ni načrtovan veliko vnaprej in se zgodi bolj nenadoma, je prevzemnik pogosto bolj usposobljen za prevzem kot novi člani uprave v nedružinskih družbah. Poslovni partnerji in zaposleni pa cenijo to, da vedo, kaj pričakovati, če se zamenja vodstvo. Samo pomislimo, koliko je izgubljenega v obdobju, poimenovanem »počakajmo, kakšna bo strategija nove uprave«.
Vsi veslamo v isto smer
Delničarji, nadzorni svet in celo člani iste uprave imajo v nedružinskih podjetjih različne interese glede izplačevanja dobička, njegovega vlaganja v posel, glede smeri razvoja podjetja in tudi naklonjenosti tveganju. Ti interesi so v krogu družine precej bolj homogeni. Ker nasledniki od svojih staršev prevzemajo vrednote, so jim pogosto podobni tudi po nagnjenosti k tveganju, brez dvoma pa imajo privzgojeno miselnost, da se presežki poslovanja vlagajo v razvoj podjetja. Vodstvo družinskega podjetja lahko tako prihrani veliko energije, saj usklajevanje z drugače mislečimi člani uprave, nadzorniki in delničarji odpade.

Za napredek je pomembno, da vsi »veslamo v isto smer«, tudi če občasno nekateri vlagajo več in drugi manj moči ali če nam kdaj moči tudi poidejo.

Tina Kociper, 14.04.2016  Finance 73/2016