Družinska podjetja so pomemben del svetovne ekonomije, v večini držav predstavljajo najpomembnejši ekonomski člen gospodarstva. Vendar pa je prenos podjetja na naslednje generacije izjemno težavno.
Več kot 60% evropskega gospodarstva sestavljajo družinska podjetja ter omogočajo zaposlitev več kot 50 % vseh zaposlenih ( Ernst & Young, 2012). Družinska podjetja so usmerjena v prihodnost, saj je večini cilj prenos v naslednjo družinsko generacijo.
Kljub temu veliko število malih družinskih podjetji ne preživi že začetnega obdobja svojega življenja, druga propadejo po nekaj letih poslovanja, predvsem zaradi neopravljenega ali napačnega planiranja, nekatera pa postanejo uspešna in učinkovita ter usmerjena na nadaljnje faze svojega življenja.
Raziskave kažejo, da so družinska podjetja bolj uspešna od nedružinskih (Weber et al.). Družinska podjetja večinoma vodijo družinski člani. Ena vodilnih raziskav s tega področja, ki jo izvajajo v ZDA, ugotavlja, da je v najvišjem vodstvu družinskih podjetij v ZDA 67% družinskih članov, 25% nekrvnih sorodnikov in 8% nedružinskih članov ( Glavin et.al,).
Povprečna življenjska doba družinskega podjetja je okoli 24 let, saj jih le 30% preživi prehod v naslednjo generacijo ( Beckhard & Dryer), kar ima resne ekonomske in socialne posledice (Lansberg). Nasledstvo tako velja za enega najpomembnejših izzivov vsakega družinskega podjetja.
Pomembnost uspešnega prenosa na naslednjo generacijo za uspeh družinskega podjetja poudari Ward, ko zapiše: »Obdržanje družinskega podjetja pri življenju je najbrž najtežja menedžerska služba na svetu«.
Uspešnost prenosa na tretjo generacijo je namreč le 13 odstotna, kar pomeni, da le vsako osmo podjetje preživi to fazo.
V literaturi o družinskih podjetjih so pogosta priporočila, kako naj poteka proces nasledstva, od zaposlovanja in učenja otrok do njihove čim boljše pripravljenosti za prevzem pomembnejših vodstvenih mest in s časoma tudi vodenja podjetja ( Bliss, , Cabrera et al.).
Kljub vsem priporočilom se podjetja (lastniki) pogosto obnašajo v nasprotju s poslovno logiko in se odločajo na podlagi čustev in nenapisanih norm o nasledstvu v družinskem podjetju. Zaradi visoke stopnje smrtnosti družinskih podjetij v fazi nasledstva, je uspeh družinskega podjetja na dolgi rok bistveno odvisen ravno od skrbnega načrtovanja procesa in upoštevanja nevarnosti, tako s strani predhodnika, kot tudi naslednika (Moris set al.).
Za neuspele procese nasledstva omenjajo, da so najpogostejši problemi težave med družinskimi člani (60%), nepripravljenimi nasledniki (25%) in neprimerno načrtovanje in nadzor (10%).
Tako gre v največji meri torej za psihološki in ne poslovni problem. Tudi zato so bolj kot nizke stopnje planiranja ( Fulford et al.,) dejansko jedro problema nasledstva odnosi v družini.
Čedalje več raziskav se ukvarja s procesom nasledstva in ugotavljajo, kateri so ključni dejavniki uspešnega prenosa nasledstva družinskega podjetja na mlajšo generacijo. Vprašanje je še bolj pomembno tudi za slovenska družinska podjetja, saj bo velik delež slovenskih družinskih podjetij v naslednjih desetih letih prešel v naslednjo generacijo, tako vodstveno, kot tudi lastniško.
V literaturi največkrat omenjeni dejavniki uspešnega prenosa podjetja so:
1. Želja naslednika, da prevzame družinsko podjetje - Ta želja je tako pomembna, kot je želja predhodnika, da preda vodenje in lastništvo naslednji generaciji. Če eden izmed njiju nima želje po prevzemu oz predaji, potem najverjetneje prenos ne bo uspešen.
2. Odnos lastnik/direktor in naslednik - Bistven je visok nivo zaupanja in razumevanja, učenja, podpore, skratka odnos mora biti topel in dobronameren. Na podlagi dobrega odnosa bo naslednik skozi mentorstvo, trening in prenos znanja dobro pripravljen na zahtevno vlogo nasledstva družinskega podjetja.
3. Odnosi znotraj družine - Po nekaterih raziskavah spada kakovost družinskih odnosov med enega najmočnejši dejavnikov, ki vplivajo na uspešen prenos nasledstva
4. Motivacija naslednika - Direktor/lastnik mora v nasledniku vzpodbuditi pozitivna čustva naslednika do podjetja. Naslednik mora verjeti, da bo družinsko podjetje pozitivno vplivalo na njegovo osebno in poslovno življenje. Če se naslednik čuti obvezanega in razume podjetje kot breme, se bo manj optimistično vključil v proces prevzema, kar lahko vodi v neuspešen prenos.
5. Raven pripravljenosti naslednika - Bistven faktor pri uspešnem prenosu nasledstva, saj z dobro pripravo, izurjenostjo naslednika vzpostavimo, da pride do pozitivnega odnosa pri dejavniku opisanem v naslednji točki.
6. Zaupanje v naslednika - Pomembno je predvsem zaupanje lastnika /direktorja v naslednika, saj lastniki težje predajo podjetje v roke nekomu, za katerega menijo, da bo njihovo delo slabše opravljal kot oni sami.
7. Planiranje nasledstvenega procesa in nadzor - Zelo pomembno je, da je celoten nasledstveni proces načrtovan, tako z vidika lastništva kot davčnega vidika. V tem delu ne smemo na aktivnosti, ki jih bo imel predhodnik v odhajanju. Tudi oni morajo dobiti nove zadolžitve izven podjetja ( novi hobiji itd..)
Finance.si Urban Grošelj 30.07.2015
