Delodajalci so bili dolžni voditi evidenco o izrabi delovnega časa že 17 let, pri čemer so podjetja z določenimi specifikami delovnega časa že pred tem oblikovala pravilnike o delovnem času.

Ali je zaradi sprememb zakonodaje nujno zapisati pravilnik?

Zakon ne narekuje neposredne obveznosti glede pravilnikov, vendar so priporočljivi, dodajajo strokovnjaki. Svetuje se, da vsak delodajalec oblikuje in vpelje pravila o delovnem času, saj s tem zagotovijo svoje varstvo.

Kateri so glavni elementi, ki bi morali biti v takšnem pravilniku?
Delodajalec je gospodar delavčevega delovnega časa, seveda v zakonitih gabaritih. Delodajalec je tisti, ki bo delavcem predpisal, kako morajo delati, kdaj morajo delati in kako se njihov čas šteje, seveda, v okvirih zakonodaje.

Delodajalci naj torej pri pripravi pravilnika upoštevajo:

• ali ima delodajalec gibljiv delovni čas: torej, denimo, možnost prihoda v službo med 7. in 9. uro ter odhodom med 15. in 17. uro;
• kako se bodo priznale ure oziroma koliko ur znotraj gibljivega delovnega časa bo delavcu priznanih: nekatera podjetja določijo, da priznajo osem ur, in če bo delavec delal več, ker je pisarna odprta, denimo, deset ur, te dodatne ure ne bodo priznane. Če delavec v službi čaka otroka, ki pride iz šole, da bi ga peljal domov, ga bo čakal v službi v prostem času;
• pravila glede prihoda na delo: če se v podjetju delo začne ob 8. uri, delavec pa pride ob 7.30 – ali se mu šteje od 7.30, ko je evidentiral čas prihoda, ali od 8. ure, ko se zažene proizvodnja – to pravilo je treba zapisati, sicer se mu bo štelo od 7.30;
• pravila glede začetka dela: če delavec pride ob 6.15 in začne delati ob 6.30, se lahko vzpostavi pravilo, da se delo začne ob 6.30, in če bodo delavci prišli prej, pili kavo in klepetali, bodo to delali v svojem prostem času, ampak od 6.30 teče ura in takrat se dela in dela se do 14.30;
• ali delodajalec dovoljuje ustvarjanje plus ur znotraj meseca, in če da, koliko ur; ali je dovoljeno, da delavec prenese ure v naslednje referenčno obdobje, ali pa morda sploh ne dovoljuje presežkov ur; lahko tudi določi, da se plus ure lahko koristijo samo tako, da delavec prej gre ali pozneje pride, ne sme pa jih koristiti kot celodnevno odsotnost;
• kako so evidentirani odmori – delodajalcem se svetuje, naj napišejo, da je delavčev delovni čas organiziran tako, da jim je odmor omogočen. Če delavci odmora ne bodo izrabili, ali ga bodo izrabili v manjšem obsegu, je to potem njihova odločitev.

Pravila o delovnem času so pomembna, saj je na sodišču veliko sporov o delovnem času. Zato ne iščite vzorcev, ki jih najdete na spletu, ampak zaupajte pripravo strokovnjaku in jih prilagodite podjetju.

Dakić, L., Šimac, J. (8.11.2023). NASVET Ali potrebujete pravilnik in za koga ne bo treba voditi evidenc delovnega časa. Finance. Pridobljeno iz https://www.finance.si/topjob/nasvet-ali-potrebujete-pravilnik-in-za-koga-ne-bo-treba-voditi-evidenc-delovnega-casa/a/9018425