Kako lahko delodajalec pomaga zaposlenemu, ki so ga prizadele poplave ?

Po zakonu o dohodnini se enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada, ne šteje v davčno osnovo. Ta meja od letošnjega leta (2023) znaša 2.000 EUR.

Prav tako pa se v davčno osnovo prejemnika ne šteje enkratna solidarnostna pomoč, ki bi jo izplačal sindikat, vendar ma mora način izplačila reprezentativni sindikat na ravni države imeti določenega v aktu.

Solidarnostna pomoč se v skladu z 11. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva v davčno osnovo:

  • v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 5.000 eur (velja za izplačila po 31.12.2022, prej 3.443 eur),
  • v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 2.000 eur (velja za izplačila po 31.12.2022, prej 1.252 eur).

Za težjo invalidnost se šteje takšna invalidnost (kot posledica poškodbe, okvare,..), zaradi katere je delojemalec tri mesece ali več odsoten z dela, oziroma tri mesece ali več dela največ štiri ure dnevno. Če traja bolezen ali invalidnost več kot eno leto, je mogoče neobdavčeno izplačati solidarnostno pomoč za vsako leto trajanja invalidnosti ali bolezni.

Družinski član delojemalca po Uredbi so zakonec delojemalca ter delojemalčevi otroci in posvojenci, ki jih je delojemalec po zakonu dolžan preživljati. Za zakonca delojemalca se šteje tudi oseba, ki z delojemalcem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

Če izplačan znesek presega neobdavčen znesek, se razlika davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja. V primeru izplačila solidarnostne pomoči ob smrti delojemalca, se to izplačilo za davčne namene šteje kot izplačilo delojemalcu.

--> Kako podpreti lokalno gasilsko društvo ?

VIR: Finance, FURS

 


Natisni   E-naslov