Po podatkih Eurostata je v Sloveniji v letu 2018 običajno delalo od doma 6,9 odstotka zaposlenih (15–64 let). Delež se v zadnjih štirih letih sicer zmanjšuje (največji je bil leta 2015, ko je običajno delalo od doma 7,9 odstotka zaposlenih), a naj ob tem opozorimo, da se je v zadnjih treh letih zaradi ugodnih gospodarskih razmer precej povečalo zaposlovanje, torej število zaposlenih.
Priporočamo v branje:
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
Po podatkih inšpektorata za delo, kamor morajo podjetja prijaviti vsako opravljanje dela od doma (tudi občasno), se število obvestil postopno veča, lani so jih prejeli za več kot dva tisoč delavcev. Vendar pa že hiter pregled podatkov razkriva, da se podatki Eurostata in inšpektorata za delo precej razhajajo. Če je bilo leta 2018 v Sloveniji v povprečju približno 780 tisoč zaposlenih, bi pomenilo, da je običajno od doma delalo več kot 53 tisoč zaposlenih. Inšpektorat za delo pa je za leto 2018 prejel zgolj 1.344 prijav dela od doma za posameznega delavca.
1. Katero delo se lahko opravlja na domu
Delo od doma je določeno v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 68. členu: kot delo na domu se šteje delo, ki sodi v dejavnost delodajalca oziroma je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca in ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delovni inšpektorji ne ločijo med rednim delom od doma in občasnim delom od doma, denimo nekajkrat na teden ali mesec.
So pa tudi izjeme, kdaj delavec ne sme opravljati dela od doma, in sicer: če je delo na domu škodljivo oziroma če grozi nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje (tako škodljivo delo bi lahko bilo delo z nevarnimi snovmi, na primer izdelovanje ali predelovanje vnetljivih in eksplozivnih snovi, strupov, zdravil, ali dela, ki povzročajo sevanja, imisije in podobno).
2. Prilagodite splošni akt o sistemizaciji delovnih mest oziroma sprejmite pravilnik o opravljanju dela na domu – natančno določite pogoje za opravljanje dela na domu, med drugim obseg oziroma število dni, ko lahko delavec dela od doma, postopek za dogovor o delu na domu, delovni čas, kako se bo poročalo o delu doma, na katerih sredstvih bo delavec delal in kolikšno bo nadomestilo, dostop do informacijskega sistema delodajalca ter druge pravice in obveznosti med delom na domu. Če boste uvedli delo od doma, mora biti to omogočeno vsem delavcem pod enakimi objektivnimi pogoji – torej vezano na določeno delovno mesto in ne na osebo, ki trenutno dela na določenem delovnem mestu.
3. Prilagodite pogodbe o zaposlitvi – jasno mora biti opredeljeno, da bo delavec delo opravljal na domu. To velja ne glede na to, ali bo delavec delal od doma zgolj en dan na mesec ali pa redno nekaj dni na teden. Tako morajo biti urejene vse posebnosti, ki izhajajo iz narave dela na domu, na primer plačilo za delo, delovni čas, dajanje navodil delodajalca, višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu ... V pogodbo je priporočljivo vključiti določbo, da so zaradi opravljanja dela na domu v mesečni bruto plači zajete vse opravljene ure, razen če delodajalec delavcu s posebno pisno odredbo odredi nadurno delo.
4. Obvestite inšpektorat za delo, da bodo delavci delali na domu – v dopisu (lahko tudi po e-pošti) navedite najpomembnejše podatke o predvidenem delu na domu, torej kateri delavec oziroma delavci bodo opravljali delo na domu, v kolikšnem deležu delovnega časa, kako dolgo, na kateri lokaciji, kakšna je vsebina tega dela. Gre zgolj za obvestilo, inšpektorat ne daje dovoljenj, soglasij ali potrdil o ustreznosti pogojev za delo na domu. Če inšpektorata ne boste obvestili o delu na domu, je zagrožena globa od 750 do dva tisoč evrov za podjetje in od sto do 800 evrov za odgovorno osebo delodajalca.
5. Preverite pogoje dela na domu in za vsakega delavca pridobite izjavo o varnosti z oceno tveganja – še pred začetkom opravljanja dela na domu morate preveriti pogoje dela na lokaciji (pri delavcu doma), ugotoviti morebitna tveganja in določiti ustrezne ukrepe, s katerimi bo zaposleni zagotavljal varnost in zdravje pri delu. Da bodo ukrepi smiselni in ustrezni, naj bi si praviloma strokovni delavec, ki je pri delodajalcu odgovoren za varnost in zdravje pri delu, lokacijo dela ogledal, pa tudi skladnost delovne opreme, in na podlagi ogleda prepoznal morebitna tveganja ter določil ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja. Seveda lahko najamete tudi zunanjega izvajalca, strošek za takšno oceno na eni lokaciji znaša od približno 120 do 150 evrov (brez potnih stroškov). Z globo od 1.500 do štiri tisoč evrov se kaznuje delodajalec, ki ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu.
Ob tem naj še dodamo, da morate imeti izjavo o varnosti z oceno tveganja za vsako lokacijo, kjer delavec dela. Torej, če recimo delavec poleti dela na svojem vikendu, pozimi na smučanju, morate tudi za tisti prostor izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja, kar je za podjetja povsem neživljenjsko.
6. Imejte nadzor nad delom na domu – čeprav ste vse pravice, obveznosti in pogoje, ki se nanašajo na naravo dela na domu, zapisali v splošne akte oziroma pravilnik ter pogodbo o zaposlitvi, morate imeti tudi možnost nadzora nad delom delavca – ne samo zaradi spremljanja rezultatov njegovega dela, ampak tudi zaradi zagotavljanja spoštovanja predpisov s področja varstva in zdravja pri delu. Obliko in pogostost nadzora na domu je smiselno zapisati v pravilnik oziroma pogodbo o zaposlitvi, prav tako pa morate za delavca, ki dela na domu, voditi evidenco s podatki o številu ur, skupnem številu opravljenih delovnih ur in morebitnimi opravljenimi urami v času nadurnega dela.
7. Delavcu morate povrniti stroške – upravičen je do povračila stroškov za prehrano med delom, ne pa tudi za prevoz na delo in z dela, če ti stroški ne nastanejo. Morate pa delavcu stroške prevoza povrniti za prihod delavca na sedež delodajalca. Pred začetkom dela na domu je pomembno, da se z delavcem dogovorite tudi o delovnih sredstvih in materialu – kdo jih bo zagotavljal oziroma kakšna je višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev.
VIR: Finance.si, Lana Dakić, 12.2.2020,
