Podjetja in samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo z gostinstvom, so v Sloveniji eni od največjih davčnih utajevalcev. To jim omogočajo računalniški programi, ki jih distribuirajo različna podjetja. Očitno pa se je država zdaj odločila narediti red na tem področju, in sicer s tako imenovanimi davčnimi blagajnami.
Prejšnji mesec je bila oblikovana medresorska skupina, ki bo vodila pripravo zakonskih predpisov, na podlagi katerih bodo tudi v Sloveniji uvedene davčne blagajne. Podjetja, ki poslujejo z gotovino, bodo imela neposredno povezavo davčnih blagajn s strežniki Dursa. Na tak način bodo onemogočene davčne utaje, pri katerih prednjačijo gostinci.
Davčne blagajne za vse, ki imajo opraviti z gotovino
Na ministrstvu za finance pravijo, da se davčne blagajne od klasičnih registrskih blagajn razlikujejo v tem, da imajo poseben davčni spomin, v katerega davčni zavezanec ne more posegati in v katerem so shranjeni vsi podatki o izdanih računih. Po pojasnilih Dursa davčnih blagajn ne bodo uvedli le za gostince, temveč za vsa podjetja, ki poslujejo z gotovino. Ta podjetja bodo imela neposredno povezavo davčnih blagajn s strežniki davčnih uprav. Takšen sistem bo bistveno omejil sivo ekonomijo v Slovenijo. Predvsem pa bo že plačan davek (pri plačilu blaga ali storitve je zaračunan davek, s spremembami podatkov na računih pa se torej že plačan davek preusmerja iz državnega proračuna v zasebne žepe) predstavljal tudi proračunski priliv. Uvedba davčnih blagajn ne bo prinesla le zmanjšanja utaj davkov, temveč bodo davčne blagajne preprečevale tudi zaposlovanje in delo na črno, hkrati pa se bo bistveno omejila nelojalna konkurenca. Zavezanec, ki pošteno plačuje vse dajatve, je namreč bistveno manj konkurenčen od tistega zavezanca, ki dajatve utajuje.
Večina gostincev popravlja izdane račune
Po številnih ocenah večina gostincev v Sloveniji briše račune oziroma prireja prihodke. V Dursu pojasnjujejo, da gre za sistemsko popravljanje evidentiranega dnevnega prometa gostincev, ki uporabljajo računalniško vodene registrske blagajne. V praksi to poteka tako, da gostinec sicer zabeleži promet v registrski blagajni, računa pa pogosto ne izroči kupcu. Poleg tega natakarji zbirajo tudi račune, ki jih na mizah puščajo gostje. Tako zbrane podatke gostinci kasneje priredijo na različne načine. Po razlagah Dursa se na računih brišejo posamezne postavke, tako da na njih običajno ostane samo ena postavka ali pa se računi brišejo v celoti. Po neuradnih informacijah nekateri gostinci celo motivirajo svoje osebje pri zbiranju računov z določenim odstotkom provizije. Obstajajo tudi primeri, ko morajo natakarji po končanem delovniku v računalniško vodenih blagajnah brisati račune. Tovrstne anomalije, ki so postale v Sloveniji folklora, lahko pozoren gost opazi v marsikaterem večjem slovenskem lokalu.
S fotografiranjem računov ugotovljenih 82,51 odstotka kršitev
Od leta 2006, ko so začele veljati spremembe zakona o davčni službi, lahko inšpektorji takšne ukane dokazujejo tudi s fotografiranjem. V praksi to poteka tako, da inšpektor obišče gostinski lokal, naroči pijačo, fotografira prejeti račun in ga pusti v lokalu. V naslednji fazi o tem naredi uradni zaznamek. Po preteku določenega obdobja, ko je gostinec oddal obračun za davčno obdobje, inšpektor obišče lokal, v katerem je fotografiral račun, in preveri, ali je bil račun pravilno evidentiran v poslovnih knjigah.