Povezana oseba po zakonu (po splošnih pravilih s 16. členom zakona o dohodnini) je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti.
Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
Za zakonca po tem zakonu se šteje oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca po tem zakonu se šteje tudi oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza (zunajzakonski partner). Šteje se, da je življenjska skupnost nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva, ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski skupnosti.
Na enak način in pod enakimi pogoji, kot je opisano za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se upoštevajo tudi prihodki zavezancev, pravnih oseb, in njihovih povezanih oseb. Pri tem se za ugotavljanje povezanih oseb uporabljajo opredelitve iz 16. in 17. člena zakona o davku na dohodke pravnih oseb. Če povzamemo, velja, da za povezane osebe veljajo tiste, ki so vsaj 25-odstotni lastniki podjetja oziroma toliko nadzorujejo (posredno ali neposredno, tudi prek povezanih oseb).
Kako bo FURS vedel, kdo so podjetnikove povezane osebe in kolikšni so njihovi prihodki?
Znano je, da se bodo pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normiranost upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, razen če bo zavezanec lahko dokazal, da glavni ali eden od glavnih razlogov za vzpostavljeno shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Če poenostavimo, prihodki povezanih oseb se ne bodo upoštevali le takrat, ko bo normiranec sposoben dokazati, da ima (tudi brez povezanih oseb) vzpostavljeno lastno poslovanje.
Vprašanje pa je, kako bo Furs vedel, kdo so povezane osebe zavezanca in ali je poslovanje podjetnika normiranca in njegovih povezanih oseb ustrezno. Ali bo moral s. p. samoiniciativno razkriti sodelovanje s povezanimi osebami ali se bo to presojalo šele v primeru inšpekcije?
Finančna uprava pojasnjuje, da bo moral davčni zavezanec podjetnik povezane osebe razkriti v Prilogi 15 Obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ne bo pa potrebno vnaprejšnje pojasnjevanje poslovanja z njimi. Davčni zavezanec bo povezane osebe razkril že v letošnjem davčnem obračunu. Opustitev poročanja se bo obravnavala kot prekršek.
Pomembna informacija je, da se prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb ne bodo že vnaprej avtomatično seštevali. Podjetnik bo moral sam ustrezno presoditi, ali bi moral upoštevati prihodke povezanih oseb in ali bo izpolnjeval pogoje za upoštevanje normiranih odhodkov.
Odgovornost za presojo izpolnjevanja pogojev je tako na samem davčnem zavezancu normirancu.
Normirani s.p. ali dejanska obdavčitev?
VIR: Finance.si, Davki v 2018,Tanja Smrekar, Nina Orehek Ručigaj
