Med dopolnilne dejavnosti štejejo prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, turizem na kmetiji...
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je tako imenovana sekundarna dejavnost, ki je namenjena boljši izrabi pridelkov osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Osnovna dejavnost na kmetiji pa je na primer pridelava kmetijskih proizvodov v nepredelani obliki, namenjeni za uživanje. Predstavili bomo, kakšne so omejitve glede prihodka, vrst dejavnosti in velikosti kmetij.
Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo to priglasiti pred opravljanjem, letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pa ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Sloveniji v minulem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Sloveniji v minulem letu. Če je ta prag dohodka presežen, nosilec lahko še naprej opravlja dopolnilno dejavnost, vendar se mora preoblikovati v ustrezno statusnopravno obliko, kot je espe ali gospodarska družba, temu primerna sta potem tudi obdavčitev in vodenje računovodstva.
Na drugi strani pa so kmečka gospodinjstva, ki se ukvarjajo s tako imenovano osnovno oziroma primarno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, obdavčena po katastrskem dohodku. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2P) je namreč kmečkim gospodinjstvom omogočil, da lahko z davčnim letom 2016 spet preidejo nazaj na sistem obdavčitve po katastrskem dohodku. Prej je bilo obvezno vodenje računovodstva oziroma ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali normiranih odhodkov za tista kmečka gospodinjstva, katerih povprečni skupni dohodek v dveh zaporednih letih vseh članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti preseže 7.500 evrov.
Kaj je osnovna (primarna) dejavnost na kmetiji
O pridelkih oziroma izdelkih osnovne (primarne) kmetijske in gozdarske dejavnosti govorimo, ko so ti pridelani na kmetiji (njiva, hlev, vrt, sadovnjak, vinograd ...) in ko jim po njihovem biološkem preobražanju (ko so zreli za uporabo) ne spremenimo pojavne oblike.
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji opredeljujeta Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin, 26/14 in 32/15) in Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, v nadaljevanju uredba). Primarna proizvodnja živil rastlinskega izvora je pridelava kmetijskih proizvodov v nepredelani obliki, namenjeni za uživanje. Primer primarnih zelenjavnih proizvodov rastlinskega izvora je recimo solata, ki jo v okviru primarne kmetijske dejavnosti lahko peremo, sortiramo, odstranjujemo liste in pri vseh navedenih dogodkih ne izgubijo status primarnega kmetijskega proizvoda. Podoben primer lahko navedemo za sadje, žita in podobno. Če pa sadje ali zelenjavo predelamo recimo v zelenjavni ali sadni sok, gre že za spremembo primarne oblike pridelka in torej za sekundarni produkt, ki sodi v dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Vrste dopolnilnih dejavnosti
V skladu s 3. členom uredbe se lahko v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji opravljajo naslednje skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti:
1. predelava primarnih kmetijskih pridelkov,
2. predelava gozdnih lesnih sortimentov,
3. prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij,
4. vzreja in predelava vodnih organizmov,
5. turizem na kmetiji,
6. dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki,
7. predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov,
8. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela,
9. svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo,
10. socialno-varstvene storitve.
Finančna uprava (Furs) je v svojem pojasnilu pojasnila, kaj izjemoma ne sodi v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost (pojasnilo Fursa št. 4213-224/2013-1 (01-610-03) z dne 20. marca 2013). Iz tega izhaja, da pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja in grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja ter pridelava okrasnih rastlin izjemoma ne sodijo med osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, temveč se mora fizična oseba za opravljanje teh dejavnosti registrirati kot samostojni podjetnik oziroma vpisati v davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost.
Če želimo na kmetiji iz primarnih kmetijskih proizvodov narediti sekundarne proizvode (predelati, spremeniti primarne lastnosti pridelkov), moramo za ta namen pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti.
Velikost kmetije
Uredba opredeljuje posebne pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti v smislu velikosti kmetije. Kmetija, na kateri se lahko opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin - razen pri predelavi medu in čebeljih izdelkov, ko morajo imeti vpisanih najmanj 10 čebeljih družin v register čebelnjakov v skladu s predpisom, ki ureja register čebelnjakov. Obseg primerljivih kmetijskih površin se izračuna na podlagi prijavljenih grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK), ki so navedene v Registru kmetijskih gospodarstev.
Zakon o kmetijstvu pa nalaga, da se morajo v Register kmetijskih gospodarstev vpisati kmetijska gospodarstva na območju Republike Slovenije, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. da so v skladu s predpisi zavezanci za vpis v zbirke podatkov z delovnega področja ministrstva;
2. da uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike;
3. da so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence ali registre po drugih predpisih;
4. da imajo v uporabi:
• najmanj hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča, ali
• najmanj 0,1 hektarja oljčnikov ali
• najmanj 0,2 hektarja intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 hektarja jagodičja ali lupinarja ali
• hmeljišče;
5. da tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.
Glede na različne vrste dejanske rabe GERK se za hektar primerljivih kmetijskih površin štejejo:
• hektar njivskih površin;
• dva hektarja travniških površin;
• 0,25 hektarja trajnih nasadov - intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, matičnjakov, hmeljišč, nasadov špargljev, artičok in hitro rastočega panjevca, drevesnic;
• 0,1 hektarja rastlinjakov ali
• osem hektarjev plantaže gozdnega drevja.
Na kmetiji se dopolnilne dejavnosti opravljajo v celoti ali delno na zemljiščih ali v objektih, ki jih ima nosilec dopolnilne dejavnosti ali družinski član v lasti, najemu ali zakupu, ali v skupnih objektih, razen tistih vrst dopolnilnih dejavnosti, pri katerih se nekatera opravila zaradi svoje narave izvajajo zunaj kmetije.
Kdaj je treba imeti zraven še gozd, površine z zelišči ali vodno zemljišče
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava gozdnih sadežev, dopolnilne dejavnosti predelava gozdnih lesnih sortimentov razen izdelave enostavnih izdelkov iz lesa in dopolnilne dejavnosti proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase morajo imeti člani kmetije poleg navedenih površin v lasti še najmanj šest hektarjev gozda. Za opravljanje dopolnilnih dejavnosti izdelava enostavnih izdelkov iz lesa in domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine morajo imeti člani kmetije poleg površin, navedenih v članku, v lasti najmanj dva hektarja gozda. Za opravljanje dopolnilnih dejavnosti predelave zelišč in proizvodnje eteričnih olj mora imeti kmetija v uporabi najmanj 0,02 hektarja površin z zelišči. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih organizmov ter dopolnilne dejavnosti športni ribolov na vodnih površinah na kmetiji morajo imeti člani kmetije poleg navedenih površin v uporabi vodno zemljišče, ki je vpisano v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov.
Vir: Urška Trobej, 27.06.2016 Finance 123/2016
