5 tisoč evrov na leto lahko društvo največ zasluži s pridobitno dejavnostjo, da mu ni treba izdajati računov.
Ste član športnega, gasilskega, kulturnega, motorističnega ali katerega drugega društva? Morda tudi vašemu društvu po novem ni treba izdajati računov in zato ne potrebujete davčne blagajne, če letno ne presežete pet tisoč evrov iz pridobitne dejavnosti. Kako vedeti, ali za vaše društvo velja ta izjema? Pojasnjujemo, kateri prihodki se prištevajo v omenjeni znesek.
Primer: Planinsko društvo izda vsak mesec oskrbniku, ki ima status espeja, račun za najemnino koče. Oskrbnik najemnino nakaže na transakcijski račun društva. Poleg tega društvo organizira izlete, pohode in srečanja za svoje člane in tudi tu občasno išče priložnosti za manjše zaslužke za svojo dejavnost. Kaj vse torej sodi v znesek pet tisoč evrov?
Z gotovino ali ne, vse šteje
Spomnimo, manjšim društvom, ki imajo letno največ pet tisoč evrov prihodkov iz pridobitne dejavnosti, po novem ni treba izdajati računov, kadar prodajajo fizičnim osebam.
Podrobnosti o novosti so v članku: Majhnim društvom je odleglo, ker ne potrebujejo davčne blagajne, a marsikaj še ni jasno
Pojasnili smo že, da ni pomembno, ali je plačilo v gotovini ali ne, v znesek pet tisoč evrov gredo vsa plačila.
Ni pomembno, od koga dobite plačilo
Najemnina, ki jo planinsko društvo zaračuna oskrbniku koče, se všteva v znesek pet tisoč evrov, ki jo določa spremenjeni pravilnik o izvajanju zakona o DDV, pojasnjujejo na finančni upravi. V znesek pet tisoč evrov se vključuje vrednost vseh obdavčljivih dobav, tako tistih, ki so obdavčene z DDV, kot tistih, ki so oproščene plačila DDV, nepridobitnih organizacij, torej tudi društev, ki ga dosežejo v tekočem koledarskem letu. To pomeni, da se v znesek pet tisoč evrov všteva vrednost vseh dobav, ki jih nepridobitna organizacija opravi v tekočem koledarskem letu, ne glede na to, ali je dobava oproščena plačila DDV ali obdavčena z DDV, in ne glede na to, komu je dobava opravljena, razlagajo naFursu.
Poenostavljeno to pomeni, da v znesek pet tisoč evrov sodijo vse prodaje blaga in storitev, torej primeri, ko se za plačilo nekaj ponudi, kamor denimo lahko štejemo organizacijo izleta, srečelova, prodajo društvenih izdelkov.
»Pri 'obdavčenih z DDV' in 'oproščenih plačila DDV' gre preprosto za to, da se v znesek pet tisoč evrov vštevajo vse vrste prodaje, in to ne glede, ali je od njih treba obračunati DDV ali ne. Kljub temu da društvo opravlja neko storitev, kjer mu ni treba obračunati DDV, ker gre denimo za področje sociale, kulture, športa ali pa ker ni v sistemu DDV, se takšna prodaja vseeno všteva v znesek,«.
Šteje vse, z računom ali brez
Še naprej na Fursu pojasnjujejo, da se v znesek pet tisoč evrov vključuje vrednost vseh dobav, od katerih se obračunava in plačuje DDV in ki jih društvo opravi davčnim zavezancem ali končnim porabnikom, in sicer vrednost dobave, vključuje se znesek brez DDV, za katero je po zakonodaji o DDV treba izdati račun, kot tudi vrednost dobave, za katero je po zakonodaji o DDV določena izjema od obveznosti izdajanja računov.
Kaj to pomeni? Z vidika zneska je nepomembno, komu je bila dobava, torej prodaja, opravljena - fizični osebi kot končnemu uporabniku ali podjetju, pravni osebi. »Če društvo proda porabnikom izdelke v vrednosti tri tisoč evrov in v enakem znesku tudi podjetjem, je skupna kvota pet tisoč evrov torej presežena in mora zato društvo račune izdajati, v tem primeru tudi porabnikom, fizičnim osebam.« In še nadalje pojasnjuje odgovore Fursa - v znesek pet tisoč evrov se štejejo vse prodaje, ne glede na to, ali je društvo pri njih izdalo račun ali ne. Skratka, v omenjeni znesek se vštevajo tudi dobave, kjer računa po novem ni treba izdati.
Podjetju v vsakem primeru izdate račun
Društvu, ki izpolnjuje vse pogoje, ni treba izdati računa le, če prodaja fizični osebi (porabniku), če prodaja davčnemu zavezancu, denimo podjetju ali podjetniku, pa je treba račun vedno izdati, poudarjajo na Fursu. Torej, tudi če društvo izpolnjuje vse pogoje, da mu ni treba izdajati računov, med te sodi znesek pet tisoč evrov prihodkov iz pridobitne dejavnosti na leto, če denimo proda piškote obiskovalcu dogodka, mu računa ni treba izdati, če pa proda piškote gostincu, mu mora račun izdati. Če gostinec društvu plačilo nakaže na transakcijski račun, društvo ne potrebuje davčne blagajne.
Kateri dohodki sodijo v pridobitno dejavnost
Načeloma je tako, da je dejavnost pridobitna, če se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, in s tem, ko opravljate dejavnost, konkurirate drugim osebam na trgu. Med dohodke iz pridobitne dejavnosti sodijo denimo dohodki iz prodaje blaga in storitev, vključno s prodajo spominkov članom ali nečlanom. Med te dohodke štejemo tudi hrano in pijačo, ki jo društvo proda članom ali nečlanom v klubskih prostorih. Sem sodijo tudi najemnine iz oddajanja prostorov v lasti društva. Prav tako se štejejo plačila članov in nečlanov za udeležbo na različnih dogodkih, ki jih organizira društvo, in dohodki od srečelovov in podobnih iger na srečo.
Med dohodke iz nepridobitne dejavnosti sodijo denimo donacije in članarine. Zadnje pa le, če te delno ali v celoti ne pomenijo plačila za določene izdelke ali storitve.
Kaj narediti, če med letom presežeš znesek
Društvu ni treba izdajati računov, če letno ne dosega pet tisoč evrov oziroma če se predvideva, da ne bo zaslužilo toliko. Lahko pa se zgodi, da društvo med letom preseže mejo pet tisoč evrov. V tem primeru od takrat izdaja račune in jih tudi davčno potrjuje, če prejme plačilo v gotovini. Prav tako mora račun izdati, če plačilo ni v gotovini, a v tem primeru ga ni treba davčno potrditi.
Vir: Teja Grapulin, Finance 112/2016, 12.6.2016
