Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne.

V naslednjem članku bomo podrobneje izpostavili nekatera "pravila" in odgovorili na pogosta vprašanja v povezavi z pogodbo o zaposlitvi za določen čas...

V zadnjem obdobju je pogodba o zaposlitvi za določen čas postala zelo priljubljen način zaposlovanja novih delavcev.

Predvsem zaradi večje fleksibilnosti ni manjših obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca. Vendar pa pogodba za določen čas skriva tudi nekatere skrivnosti, ki jih mnogi delavci in delodajalci niti ne poznajo, čeprav so ključnega pomena.

Kot denimo, da se pogodba za določen čas, avtomatično spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če delavec opravlja delo tudi, ko se pogodba za določen čas izteče.

Prav tako je za precej sprememb na tem področju poskrbel tudi nov zakon (ZDR 1), ki velja od 12.4.2013.

Kdaj se pogodba o zaposlitvi za določen čas sploh sklene?

Če ni določeno drugače v kolektivni pogodbi, se po 52. členu ZDR 1 lahko pogodba sklene za določen čas, če gre za:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečan obseg dela,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
• poslovodne osebe in za tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve,
• opravljanje sezonskega dela,
• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
• zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• predajo dela (največ za en mesec),
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Te omejitve ne veljajo za manjše delodajalce (podjetja z manj kot 11 zaposlenimi) če je tako določeno v kolektivni pogodbi, ki velja za dejavnost tega podjetja.

Za kako dolgo je lahko sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas?

Načeloma je lahko to obdobje največ 2 leti. V tem obdobju je lahko sklenjenih tudi več pogodb za določen čas.

Tako lahko delavec podpiše eno pogodbo za obdobje dveh let, ali pa denimo štiri pogodbe za obdobje pol leta.

Delodajalec tako ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih nepre- kinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti.

To pomeni, da mora po preteku dveh let delavca na tem delovnem mestu zaposliti za nedoločen čas, bodisi mu pogodbe ne podaljšati. V primeru, da pogodbe ne podaljša, na to delovno mesto ne sme zaposliti drugega delavca.

Te omejitve ne veljajo za posebne primere, ki jih določa zakon, ter v primerih ko gre za:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZGD-1,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.

Prav tako je potrebno opozorite, da je lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela sklenjena za največ en mesec.

Po preteku teh dveh let, se pogodba o zaposlitvi za določen čas avtomatsko spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Izjema je denimo projektno delo, ki traja več kot dve leti. V tem primeru lahko to obdobje traja tudi več kot dve leti, oz. tako dolgo, kolikor traja projekt.

Isti pogoji veljajo tudi za delavce, ki so v podjetju zaposleni preko agencij.

Zgoraj omenjeno obdobje dveh let se prekine, če delavcu poteče pogodba in delodajalec vsaj 3 mesece z delavcem ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru z podpisom nove pogodbe začne teči novo dvoletno obdobje.

Kaj ko pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče?

Napačno je prepričanje, da gre v primeru, ko delavcu poteče pogodba za določen čas, za prekinitev pogodbe, oz. da je odpuščen.

Pogodba za določen čas je namreč sklenjena za določeno obdobje. Ko to obdobje preteče, se izteče tudi obdobje zaposlitve.

Prav tako delodajalec delavca ni dolžan obvestiti, ali mu bo podaljšal pogodbo ali ne.

Je pa prenovljeni ZDR -1  uvedel odpravnine tudi za delavca, ki mu delodajalec ne podaljša pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas.

Povdariti je potrebno, da delavcu v takšnem primeru odpravnina ne pripada, če je bila pogodba sklenjena pred 12.4.2013. Pred tem datumom namreč še ni veljal prenovljeni zakon ZGD-1 ki je določil tovrstne odpravnine.

Prav tako ob izteku pogodbe delavcu ne pripada odpravnina če:

• gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka.

PRIMER:
Osnova za odmero odpravnine znaša 1.000,00 EUR. Delavec je bil zaposlen za 6. mesecev.
Odpravnina znaša: 1/5 x 1.000,00 EUR = 200,00 EUR

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini kot v prejšnjem primeru, povečane za sorazmerni del (1/12) odpravnine iz prejšnjega primera za vsak mesec dela.

Pri tem se upoštevajo le meseci nad enim letom dela.

Ker je v tem delu zakon nejasen, smo za razlago prosili pristojno ministrstvo. Obe mnenji ministrstva objavljamo spodaj:

• Sorazmerni del (odpravnina ob poteku pogodbe za določen čas) - Mnenje ministrstva (1)
• Sorazmerni del (odpravnina ob poteku pogodbe za določen čas) - Mnenje ministrstva (2)

PRIMER:

Osnova za odmero odpravnine znaša 1.000,00 EUR. Delavec je bil zaposlen za 18. mesecev.
Odpravnina znaša: (1/5 x 1.000,00 EUR = 200,00 EUR) + (1/12 x 200,00 EUR x 6 mesecev) = 200,00 EUR + 100,00 EUR = 300,00 EUR

Če ima delavec pri istem delodajalcu neprekinjeno sklenjenih več pogodb za določen čas, se trajanje zaposlitve šteje od dneva sklenitve prve, pa do poteka zadnje pogodbe za določen čas.

Prav tako delavcu ne pripade odpravnina:

• če delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca zaposli za nedoločen čas
• če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas
• če delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponu- dil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Vsekakor pa je to zelo priporočljivo, kajti če delavec opravlja delo tudi po preteku pogode o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

PRIMER: Delavcu se je pogodba o zaposlitvi iztekla 12.3. 13.3. je prišel v službo in normalno opravljal svoje delo. Od tega dne dalje se šteje, da je pri delodajalcu zaposlen za nedoločen čas.

Zato je priporočljivo, da delodajalec še pred potekom pogodbe delavca obvesti, ali mu namerava podaljšati pogodbo ali ne.

Vir: Informiran.si