Pod drobnogledom bodo predvsem plače, ki so v Avstriji precej višje kot pri nas
Naša severna soseda je do podjetnikov precej bolj prijazna in manj zbirokratizirana, kot smo v Sloveniji. Pa vendar, pazite! Avstrijci skrajno resno jemljejo svojo plačno zakonodajo oziroma - kot pravijo - boj proti »plačnemu dumpingu«. Še strožja pravila in kazni pa začnejo veljati 1. januarja prihodnje leto.
Kaj novega prinaša avstrijska zakonodaja. Tam namreč dela precej naših podjetnikov, predvsem gradbincev. In plačna zakonodaja se od naše kar precej razlikuje. Avstrijski delavci tako rekoč vedno dobijo trinajsto in štirinajsto plačo (pri nas je obvezen regres za letni dopust). Poleg tega je tam tudi minimalna bruto plača precej višja. Pri nas denimo znaša 784 evrov, tam pa več kot 1.300 evrov (odvisno od kolektivnih pogodb) oziroma za gradbene delavce med 1.500 in 1.700 evri bruto za polni delovni čas (odvisno od dela, ki ga opravlja).
1. Višje kazni
Avstrijci zvišujejo kazni za manjkajoče podatke o plačah z zdajšnjih 500 do pet tisoč evrov na tisoč do 10 tisoč evrov. To pomeni, da bodo kazni za tiste, ki izplačujejo prenizke plače, enake kaznim za tiste, ki podatkov ne posredujejo. Zdaj so namreč podjetniki »skrivali« podatke o izplačilih, ker so tako dobili nižje kazni (ob špekulaciji, da se inšpektor ni odločil za poostren nadzor in ugotovil še nižja izplačila).
2. Varščine za osumljence
Na novo bodo uvedene tako imenovane varščine za avstrijske naročnike denimo gradbenih delavcev. Torej, če bi avstrijski inšpektorji sumili, da denimo slovenski gradbeniki pri avstrijskem naročniku delajo za nižjo plačo od tiste, ki jo določa avstrijska zakonodaja, bi moral naročnik del zneska, ki bi ga sicer plačal izvajalcu, plačati avstrijski upravni enoti. Skratka - naročnik ne bi bil v minusu, saj se zanj strošek ne bi zvišal. Samo denar bi namesto izvajalcu plačal upravni enoti. Ta bi denar zadržala, če bi ugotovila »plačni dumping« ali če ne bi dobila dokazil, da je (denimo slovensko) podjetje delalo po predpisih.
3. Daljši zastaralni roki
Prekrški zaradi prenizkega plačila delavcev zdaj zastarajo v letu dni. Po novem bodo v treh letih od datuma zapadlosti upravičenosti delavca do izplačila.
4. Strožje preverjanje čezmejnega poslovanja
Inšpektorji bodo tudi strožje preverjali, ali je za vas dovoljeno čezmejno poslovanje oziroma ali bi morali biti avstrijski rezident, torej morate imeti sedež v Avstriji. Čezmejno poslovanje je dovoljeno, če v Avstriji na leto ne delate več kot 90 dni. Če boste zakonodajo kršili, vam bodo Avstrijci lahko prepovedali čezmejno poslovanje v Avstriji, za katero načeloma potrebujete zgolj priglasitev del in zaposlenih. Napotene delavce morate prijaviti na avstrijsko finančno policijo, in sicer osem dni pred njihovim prihodom na delo.
Ob tem pa velja - tudi če so delavci le začasno napoteni na delo v Avstrijo, jim morate izplačati enako plačo, kot jo imajo redno zaposleni v Avstriji. Za to mora imeti delavec sklenjen tudi aneks k pogodbi, ki ga mora podjetje imeti pri sebi in ga predložiti inšpektorjem, če to zahtevajo. Ob tem je treba predložiti še podatke o izobrazbi delavca in o njegovem zavarovanju v Sloveniji.
Priglasitev začasnega čezmejnega poslovanja je lahko tudi zavrnjena, če dobijo avstrijski uradniki vtis, da bodo dela potekala dlje kot 90 dni. Torej, pripravite se, da boste dobro obrazložili, kaj boste počeli v Avstriji.
Vir in informacije: Finance, 1. 12. 2014, http://www.finance.si/, Avtor: Tanja Smrekar