Davčna zakonodaja se dnevno spreminja, kar pomeni, da ji je vedno težje slediti. Eden izmed ključnih davkov, s katerim se sreča podjetnik, je Davek na dodano vrednost. Sicer se zdi, da gre za enostavno obdavčitev, vendar lahko ta davek kaj hitro postane kompleksen in zapleten.
Da boste vedno pravilno obračunali DDV in izpolnili vaše obveznosti, je pred vami vodnik po sistemu DDV, ki bo odgovoril na ključna vprašanja v povezavi z davkom, kot so: temeljne osnove davka na dodano vrednost, zakonska podlaga za DDV, kdo je davčni zavezanec, katere stopnje DDV uporabljamo v Sloveniji, kako se DDV obračunava ter podobne vsebine pomembne za mlade podjetnike.
Osnove davka na dodano vrednost
Temeljne osnove davka na dodano vrednost (DDV) ali angleško Value Added Tax (VAT) so:
V osnovi je DDV davek na potrošnjo, kar pomeni, da DDV na koncu plača končni potrošnik v obliki odstotnega dodatka na končno ceno blaga ali storitve. DDV bremeni le tiste kupce blaga in storitev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, to pa so predvsem občani oziroma končni potrošniki.
Je posredni davek, saj dobavitelj blaga ali storitev (davčni zavezanec) plača DDV za blago ali storitve nacionalni davčni upravi, potem ko odšteje DDV, ki je že plačan dobaviteljem.
Gre za vsefazni davek, ki se plačuje pri vsaki opravljeni storitvi in vsaki dobavi blaga od ustvarjene dodane vrednosti.
Je prometni davek, kar pomeni, da ga je potrebno obračunati takrat, ko je promet opravljen in še v nekaterih drugih primerih, ki jih določa ZDDV-1 (npr. neposlovna raba,..)
Ena od bistvenih lastnosti davka na dodano vrednost je zagotovitev davčne nevtralnosti med davčnimi zavezanci. Nevtralnost za davčnega zavezanca, kupca blaga in storitev pomeni pravico, da od davčne obveznosti v davčnem obdobju odšteje vstopni davek, ki so mu ga zaračunali dobavitelji.
Zakonska podlaga za DDV
Osnovna predpisa, ki od 1. januarja 2007 v Sloveniji urejata obračunavanje DDV, sta Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) ter Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju P-ZDDV-1). Ker je Slovenija članica EU, mora tudi pri obračunavanju DDV upoštevati pravo EU, ki se uporablja primarno in neposredno.
Osnova za sprejetje ZDDV-1 je tako Direktiva 2006/112/ES, ki postavlja temelje enotne ureditve in je za države članice obvezna. Poleg Direktive se uporablja tudi Izvedbena uredba Sveta*, ki določa izvedbene ukrepe za Direktivo o DDV.
Pri interpretaciji zakonodaje o DDV pa so pomembne tudi Sodbe Sodišča EU, s katerimi sodišče podaja sodbe glede vprašanj, ki se nanašajo na pravilno uporabo enotnega sistema DDV v posamezni državi članici. Sodbe predstavljajo pomemben pravni vir pri obdavčenju, v davčnih ter sodnih postopkih.
Poleg naštetih predpisov za interpretacijo zakonodaje v Sloveniji uporabljamo tudi pojasnila Ministrstva za Finance Republike Slovenije (v nadaljevanju MF), Davčne uprave Republike Slovenije (v ndaljevanju DURS) ter Carinske uprave Republike Slovenije (v ndaljevanju CURS); od 1. avgusta 2014 dalje, DURS in CURS skupaj tvorita Finančno upravo RS. DURS objavlja pojasnila na spletni strani http://www.durs.gov.si.
Kdo je davčni zavezanec ?
Za namene DDV je potrebno vedeti, kdo je davčni zavezanec. To je oseba, ki neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost na katerem koli kraju, s kakršnim koli namenom ali rezultatom. Osebam, katerih letni promet je nižji od 50.000 EUR obdavčljivega prometa (prag za vstop v sistem DDV), ni potrebno obračunavati DDV od prodaje (z določenimi posebnostmi) in jih imenujemo mali davčni zavezanci.
Posebej velja poudariti, da je davčni zavezanec prav tako tudi vsaka oseba, ki občasno dobavlja nova prevozna sredstva, ki se jih prevaža v drugo državo EU.
Stopnje davka na dodano vrednost
Obdavčljive transakcije se obračunavajo po stopnjah in pod pogoji, ki jih določi država EU, kjer se opravijo. V Sloveniji je predpisano, da se DDV obračunava in plačuje po stopnji 22 % od vsakega prometa blaga, storitev, pridobitev blaga iz druge države članice EU in uvoza blaga, razen:
od prometa, za katerega je v Prilogi I ZDDV-1 posebej določena znižana stopnja 9,5 % DDV ter
od prometa, ki je DDV oproščen tudi po drugih določbah ZDDV-1.
Primeri blaga in storitev, kjer se obračuna davek po 9,5 % stopnji so hrana in priprava jedi v okviru gostinske dejavnosti, dobava vode, določena zdravila, stanovanja, ki so del socialne politike, manjša popravila, frizerske storitve ipd. Celotni seznam lahko najdete v Prilogi I ZDDV-1 na spletni strani http://www.durs.gov.si.
Ko se v podjetju srečate z vprašanjem, po kateri stopnji boste obračunavali DDV, je potrebna natančna opredelitev opravljenega prometa (ali gre za blago ali storitev, kakšno je to blago /sotritev, ali gre morda za sestavljeno dobavo itd.). V pomoč so vam lahko pojasnila na spletni strani DURSA.
Primer oproščenih transakcij so finančne transakcije, zdravstvene storitve, šolska dejavnost ipd. Več o oproščenih dejavnostih v naslednjem članku.
Kako se DDV obračuna?
Pri DDV vsak udeleženec v verigi obračuna davek na dodano vrednost, hkrati pa od tega zneska DDV odšteje DDV, ki je bil vsebovan v produkcijskih faktorjih v prejšnjih fazah. Tako dejansko plača v proračunsko blagajno le razliko med davkom, ki ga je zaračunal pri naslednji fazi ali končnemu potrošniku, ter davkom, ki je bil njemu zaračunan pri nabavi.
Konkretno to pomeni, da DDV, ki ste ga obračunali na izdanih računih zmanjšan za vrednost DDV, ki je obračunan na prejetih računih, za blago in storitve, ki so neposredno povezane z vašim poslovanjem.
Davčni zavezanec tako državi dejansko ne plača toliko davka, kolikor ga obračuna na izdanih računih, saj lahko od njega odbije tistega, zaračunanega v prejetih računih (tudi pri uvozu in v primeru samoobdavčitve).
Za lažjo ponazoritev obračuna DDV predstavljamo primer obračuna DDV pri prodaji blaga.
Mizar od gozdarskega podjetja kupi les za 305 eur. Ker je podjetje zavezanec za DDV cena sestoji iz osnove 250 eur ter davka 55 eur. Mizar nato proda izdelek za 610 eur in ker je tudi mizar zavezanec za DDV, cena sestoji iz osnove 500 eur + 110 eur DDV.
To pomeni, da je dobavitelju plačal 55 eur DDV, svoji stranki pa je obračunal 110 eur DDV. V primeru, da izdelka ne bi prodal v istem davčnem obdobju, bi od države prejel povračilo 55 eur plačanega DDV dobavitelju, ker pa ga je prodal v istem davčnem obdobju, lahko od obračunanega DDV odšteje vhodni DDV.
To pomeni, da od zaračunanega DDV stranki v vrednosti 110 eur, ki bi ga moral plačati državi, odšteje vhodni DDV, tj. 55 eur, ki jih je že plačal gozdarskemu podjetju, zato ga mora državi plačati le še razliko v vrednosti 55 eur.
Mizar:
Dobava: 500 eur
Obračunani DDV: 110 eur
Vhodni DDV: 55 eur
Neto DDV, ki se plača državi: 55 eur
V tem članku smo si pogledali osnove DDV, zakonsko podlago za DDV, kdo je davčni zavezanec, katere stopnje DDV uporabljamo v Sloveniji ter kako se DDV obračunava.
Vendar so to šele temelji in začetek, namreč DDV postane v naslednjih korakih bistveno bolj kompleksen. V naslednjem članku nadaljujemo z odgovori na vprašanja, kaj je predmet DDV, ali se moram identificirati za namene DDV, od katere davčne osnove obračunam DDV ter kako in kdaj izdam račun.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
MladiPodjetnik.si, Avtor Kaja Ložar — 05.08.2014
