Študente se bo še vedno splačalo najeti, a kakšne so alternative, ko boste presegli kvoto?
Usklajevanja o reformi študentskega dela so v polnem teku, a kljub še precej nejasnostim v zvezi s členi zakona naj bi tega vendarle sprejeli še pred poletjem. Ker se bo študentsko delo podražilo, smo pogledali, kakšne so druge možnosti začasnega in občasnega dela ter koliko bi stale delodajalca.
Socialni partnerji so včeraj na mizo dobili novo različico predloga zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov. Najbolj je razburila nova, podrobnejša definicija te oblike dela, saj po novem dijaki in študenti ne bi smeli opravljati dela na sistematiziranih delovnih mestih in takšnih del, kjer so izkazani elementi delovnega razmerja.V malih podjetjih da, v velikih podjetjih pa enako delo ne
»Ta definicija tako rekoč pomeni, da študent ne bi smel delati na nobenem delovnem mestu. Tako bo lahko samo gledal skozi okno, ker ne bo smel niti nadomeščati tajnice,« pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole. Torej študent ne bi smel delati praktično v nobenem srednjem ali velikem podjetju, kjer so vsa dela sistematizirana, bi pa lahko po zahtevnosti enaka dela opravljal v malih in mikro podjetjih, kjer pač nimajo sistematizacije delovnih mest.
»Tako si nismo predstavljali usklajevanja zakona; k pripravi nismo bili povabljeni ne delodajalci ne sindikati. Zdaj pa prihaja do predlogov, ki v korenu spreminjajo celoten zakon,« še pravi Smole. Zato bo predlog zakona spet obravnavala delovna skupina.
Nesmiselna omejitev ur študentskega dela ostaja
Za zdaj pa ostaja tudi omejitev obsega študentskega dela. Zadnji objavljeni predlog zakona sicer omejitve obsega študentskega dela ne predvideva v malih in mikro podjetjih (do pet zaposlenih), na splošno pa je omejitev odvisna od števila povprečno zaposlenih. Denimo v podjetjih, kjer je povprečno zaposlenih od šest do devet ljudi, lahko dijaki in študenti opravijo do 75 odstotkov ur študentskega dela, v večjih podjetjih, kjer je več kot 500 zaposlenih, pa lahko opravijo do 25 odstotkov ur.
»Vsako omejevanje študentskega dela je nesmiselno,« meni Smole. Tako namreč študentu ne omogočamo, da se sam odloči, kaj bo delal, kdaj in ali bo sploh delal. Izkušnje študenta prek te oblike dela so neprecenljive in to je popotnica za prvo zaposlitev, a ob teh omejitvah praktično ne bo smel delati ničesar, pravi Smole.
Letos ste še varni
Študentsko delo je tako rekoč edina prožna oblika dela in je za podjetja zelo pomembna. Zakon naj bi bil sprejet do poletja, a predvideno je, da se začne uporabljati šele s prihodnjim letom. To pomeni, da boste letos za sezonska dela še lahko uporabljali študentsko delo, prihodnje leto pa bo to odvisno od končne različice zakona. Spomnimo, med predlogi so tudi prispevki za zdravstvo. A v ZDS so proti kakršnemukoli dodatnemu zvišanju stroškov dela. »Zahtevamo, da se obremenitve stroškov dela znižajo,« pravi Smole. Tak predlog k znižanju prav gotovo ne pripomore.
Zaposlitev za polovični čas stroškovno blizu pogodbenemu delu
V sodelovanju z Računovodsko hišo Unija smo izračunali, koliko vas bo po novem stalo študentsko delo in koliko vas bodo stale alternative, če želite študentu ali delavcu izplačati 400 evrov. »Pri študentskem delu bo strošek delodajalca približno za deset odstotkov višji,« pravi Beti Božnar iz Računovodske hiše Unija. A meni, da bodo podjetja imela več težav pri omejitvah obsega študentskega dela.
»Finančna primerjava z zaposlenimi delavci je izjemno nehvaležna,« pravi Božnarjeva. Namreč delovno razmerje zaposlenim prinaša vrsto drugih ugodnosti in pravic, pa tudi odgovornosti, ki jih druge osebe, ki opravljajo občasno delo, nimajo. Tako morajo podjetja pri zaposlitvi delavcu izplačati še prevoz na delo, prehrano, regres. Imajo pa tudi pravico do plačanih odsotnosti zaradi dopusta, praznika, boleznin.
Možnosti pri finančni kalkulaciji plače je tako veliko in so odvisne od statusa in zaposlitve delavca, pravi Božnarjeva. V infografiki predstavljamo dva primera izplačila neto plače 400 evrov. K temu je treba prišteti še stroške prevoza, prehrane in regresa. Če bi predpostavljali, da delavec živi v Ljubljani, bi mu povrnili 37 evrov mesečne vozovnice za avtobus, prehrana bi stala 110 evrov, delavec pa je upravičen tudi do polovice regresa. Če preračunamo regres na 12 mesecev, to pomeni na strošek delodajalca v infografiki še dodatnih 180 evrov.
Če pa bi delavcu namesto 400 evrov izplačali 300 evrov neto, bi skupni strošek delodajalca (brez prevoza in regresa, a z všteto prehrano) znašal 447,11 evra (z upoštevano dodatno splošno olajšavo) oziroma 728,51 evra (brez dodatne splošne olajšave).
Ne pozabite na obvezno prakso
Božnarjeva je opozorila še na eno možnost dela dijakov in študentov - obvezno praktično delo, ki se ga večina delodajalcev izogiba. »V določenih dejavnostih bi takšno praktično delo delodajalci verjetno še vedno lahko omogočili, sploh za tiste poklice, kjer je predvideno daljše obdobje,« pravi Božnarjeva.
Podjetja bi lahko delavce začasno najela tudi prek kadrovskih agencij, kjer so provizije odvisne od števila ur in delavcev, ki jih najemate. V povprečju znašajo provizije od sedem do okoli deset odstotkov na celoten strošek dela.
09.04.2014, Finance 70/2014 Lana Dakić , Teja Grapulin
