Osnovni stroški za samostojne podjetnike so visoki, če bi radi dostojno živeli, potrebujete mesečno dva tisoč evrov prihodkov
Minimalni prispevki za samostojne podjetnike se zvišujejo, za poslovanje pa so nujni še drugi stroški, ki lahko za posameznika pomenijo hudo breme. Zato je toliko pomembneje, pravijo strokovnjaki, da pred odprtjem espeja temeljito premislite, ali si ga sploh lahko privoščite. Ob tem, da marsikdo pravzaprav niti nima izbire.
Podjetnik, ki šele začenja, mora ustvariti najmanj 400 evrov na mesec, samo da pokrije osnovne stroške poslovanja. Večino so minimalne dajatve države, ki jih mora plačati ne glede na ustvarjeni dohodek. Poleg tega pa še stroški vodenja transakcijskega računa, ki so nekajkrat višji kot pri fizični osebi, in vsaj še računovodske storitve. Pri tem smo namerno zanemarili vse druge zagonske stroške, kot sta najem prostora in nakup potrebne opreme. Številni se namreč na pot samostojnega podjetnika podajajo, ker jim je to edini izhod, da vsaj nekaj zaslužijo. A ob slabem načrtovanju se lahko hitro zaplete.Poglejmo primer fotografa Jureta, ki je med samostojne podjetnike vstopil septembra lani. Kot sam pravi, mora na mesec izdati račun vsaj za 450 evrov, zgolj da pokrije stroške poslovanja. Pri tem nima nobenih stroškov najemnin, samo obveznosti do države, vodenje transakcijskega računa in bančne storitve, stroške računovodstva ter telekomunikacijske storitve (ti so višji, da lahko pošilja slike tudi, ko dela na terenu). Pri tem moramo sicer priznati, da Jure ni bil najbolj pozoren na nekatere stroške. Izbral je banko, ki je bila najbolj pri roki, a ni najcenejša.
Tudi računovodske storitve nekateri ponujajo ceneje, a kot pravi sam, je pri pregledu ponudb vedno naletel na variabilne stroške, ki jih ni znal oceniti in se jim je hotel izogniti. Po prvem letnem poročilu se mu bodo stroški še zvišali, saj bo moral plačevati še akontacijo dohodnine, poleg tega pa se mu bodo verjetno dvignile tudi prispevne stopnje glede na lani ustvarjene prihodke. Ob tem je seveda treba opozoriti, da Jure posel šele začenja, zato njegovi prihodki lahko hitro zanihajo.
Država jemlje čedalje več
Država sicer daje določene olajšave pri odpiranju dejavnosti, kljub temu pa po naših izračunih dejanski zagonski stroški delovanja s. p. naraščajo nesorazmerno z rastjo povprečne plače. Od leta 2006 do zdaj so se minimalni prispevki zvišali za 54 odstotkov, povprečne plače pa so v tem obdobju zrasle za tretjino.
Pred zagonom preverite VSE stroške
Najbolj preprosto je, da se ob razmišljanju o tem, ali ustanoviti s. p. ali ne, stroški razdelijo na fiksne in variabilne, pojasnjuje Borut Borštnik z zavoda Mladi podjetnik. »Fiksni stroški se nanašajo na tisto, kar potrebuješ pri večini poslov. To so prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, minimalni znašajo okoli 300 evrov na mesec. Če gre za prvo odpiranje espeja, lahko uveljavljajo olajšavo za pokojninsko zavarovanje.« Ob prvem vpisu v poslovni register je mogoče uveljavljati 50-odstotno oprostitev plačila prispevkov, kar pomeni, da ob minimalnih prispevkih namesto 300 plačate malo več kot 200 evrov.
To velja za prvo leto, potem je popusta manj. »Ta popust uveljavljate v eDavkih, kjer odkljukate to možnost. Potem imamo fiksni strošek za bančne storitve. Tukaj je smiselno poiskati banko, ki za prvo leto ponuja brezplačno vodenje. Računovodstvo sicer ni obvezno, ga je pa pametno imeti, da ne bi plačevali kazni. Razen seveda takrat, ko govorimo o normirancih, tam samo oddaš davčni obračun, da se vidi tvoje stanje. Če seveda nisi zavezanec za DDV.«
Nujni in manj nujni pripomočki
Variabilni stroški so tisti, ki jih kot podjetnik lahko imaš ali pa ne. »Med te sodijo stroški kot pri zaposlitvi, torej malica, za katero na primer računaš tri evre na dan, pa prevoz, strošek je odvisen od tega, kje in kaj delate. Ti stroški gredo sicer neposredno na transakcijski račun in niso obdavčeni. Strošek je lahko tudi pisarna, čeprav jih veliko začne doma. Danes je tudi možnost najetja skupne pisarne, kjer plačaš mesečni pavšal na primer v višini 80 evrov in imaš v to vse vključeno, na primer internet in podobno.
Dodaten strošek je lahko trženje, ki je sicer lahko tudi nizek strošek. Na primer podjetja, ki imajo spletno prodajo, se lahko oglašujejo na Googlu ali prek družabnih omrežij. Dobro se je tudi izobraževati, mogoče je najti tudi brezplačne seminarje, pa tudi delavnice po 50 evrov. Vse bolj običajna praksa je, da imaš spletno stran. Tukaj je enkraten strošek od 300 do 400 evrov za preprosto stran. Če gre za spletno prodajo, je ta strošek seveda občutno višji,«
Če je mogoče, začnite kot popoldanci
»Dejstvo je, da je treba imeti, ko začenjaš, neke prihodke. Če podjetje odpreš iz nič, pomeni, da boš imel 400 evrov fiksnih stroškov na mesec, prihodkov pa nobenih. Ponavadi traja, da se dogovoriš za posle, že malo prej je treba vedeti, ali obstaja kaka priložnost. Zato je morda smiselno že pred zagonom podjetja odpreti popoldanski s. p. in tako pravzaprav začeti,« pravi Borštnik. »Kakšni so začetki, je zelo odvisno od tega, s čim se nekdo namerava ukvarjati. Subvencija ob ustanovitvi espeja je sicer pomagala na začetku, a prav zaradi te se je marsikdo odločil za s. p., a se mu sanjalo ni, kaj bi počel, in ko je tisti denar skopnel, je nastala težava,« pravi Mihael Kranjc iz računovodskega servisa Saša. »Če želiš solidno živeti, je dobro, da imaš vsaj okoli dva tisoč evrov prihodkov. Če imaš skupno okoli 500 evrov stroškov, ti ostane 1.500 evrov, da imaš za življenje. Treba je biti pameten pri odločitvah, koliko boš zaračunal, če gre recimo za osebne storitve.
Če zaračunavaš pet evrov na uro in veš, da ne moreš narediti več kot 150 ur, je jasno, da se ne bo izšlo. Če o tem ne razmislite vnaprej, je bolje, da se teh stvari sploh ne lotite. Je pa to, koliko prometa moraš narediti, odvisno od panoge, kjer deluješ, od tega, kakšne so potrebe po osnovnih sredstvih. Nekatere začetne stroške si lahko znižaš, denimo namesto da programsko opremo kupiš, jo najameš in plačuješ od 20 do 30 evrov na mesec,«
Podjetniki po sili
Težava pri odpiranju espejev je danes ta, da espe ni več to, kar je bil nekoč. Včasih se je s. p. odprl, ker je posameznik imel neko vizijo, imel je delo, obrt. Danes pa posamezniki večinoma odpirajo s. p., ker se ne morejo zaposliti, se pravi, da sploh imajo službo. Tukaj so v povsem podrejenem položaju v primerjavi z zaposlenim delavcem. Se pravi: odprejo s. p. in hodijo vsak dan v službo, potem pa lahko čez noč ostanejo brez dela in nimajo ničesar. Tu nastane zanje strošek, ker so v nekaj vlagali in na koncu od tega nimajo nič,«
»Prispevki pa so se zvišali, tudi računovodstvo je lahko za nekoga, ki nima večjih prihodkov, velik strošek, od 50 evrov.« Zato pravi, da je treba najprej pogledati, ali je smiselno uveljavljati normirane odhodke. »Težava je tudi, če samostojni podjetnik zboli. Če si na primer zlomi nogo, opravlja pa delo, ki zahteva gibanje. Prvih 30 delovnih dni oziroma pet tednov nima nič. Če zasluži ravno toliko, da shaja iz meseca v mesec, ne bo imel ničesar na strani. Po teh petih tednih se lahko obrne na zavod za zdravstveno zavarovanje, ki mu nato plačuje prispevke, akontacijo dohodnine ter neto bolniško nadomestilo na račun. To je težava predvsem pri mladih, ki se zaposlujejo prek espeja,« Številni si tudi ne privoščijo dopusta, saj si preprosto ne morejo dovoliti izpada dohodka, ker ne bi preživeli. Prispevke morajo, kot rečeno, v vsakem primeru plačati.
Teja Grapulin , Karel Lipnik 27.02.2014 Finance 41/2014
