Če vam kupci za vaše storitve in izdelke plačajo vnaprej, jim morate izplačati obresti.
Tržni inšpektorji zadnje tedne poostreno preverjajo, ali potrošnikom kljub popustom, ki ste jim jih dali za predplačilo, izplačujete obresti.
Tržni inšpektorji preverjajo, ali podjetja upoštevajo določbe 41. člena zakona o varstvu potrošnikov.
Ta namreč določa, da mora podjetje, če molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejetju predplačila, kupcu ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti. Obrestna mera je enaka tisti, po kateri se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece. Če podjetje tega člena ne spoštuje, mu grozi globa od tri do 40 tisoč evrov.
Podjetje: To je neživljenjsko
Na akcijo inšpektorjev nas je opozorilo podjetje, ki sicer ne želi biti imenovano, potrošnikom pa ob predplačilu daje nekajodstotni popust pri nakupu izdelkov in storitev. Inšpektor je ob prihodu pregledal vse račune, ki so bili izdani v zadnjih šestih mesecih, in jim povedal, da morajo od vseh avansov kupcem na podlagi omenjenega člena obračunati obresti. »To je neživljenjsko. Vse kupce bomo morali poklicati, jih prositi za transakcijske račune in potem vsem nakazati obresti, čeprav so dobili popust, ki je večji, kot bi znašale obresti,« pojasnjujejo v podjetju. Prav tako še ne vedo, kako bodo zdaj uredili z DDV, saj je polovica računov iz minulega leta, ki je že zaključeno.
Inšpektorat: Kljub popustu je treba izplačati obresti
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić pravi, da omenjena določba ni novost, za akcijo pa so se odločili ob ugotovitvi, da veliko podjetij omenjenega člena ne upošteva. To želijo zdaj spremeniti in doseči, da se »prepreči brezplačno kreditiranje podjetij s strani potrošnikov«. Koliko kršitev so do zdaj odkrili, še ne vedo, saj nadzori potekajo.
Čeprav podjetje kupcu ponudi popust, mu mora vseeno plačati tudi obresti. »Podjetje mogoče res prizna popust za predplačilo, vendar pa potrošniku ne da možnosti, da bi za opravljeno storitev ali naročeno blago recimo plačal po prejetju izdelka oziroma opravljeni storitvi, temveč storitev pogojuje s tem, da potrošnik plača neki znesek kot predplačilo - odvzame mu torej možnost izbire, kdaj bo za storitev plačal, in zahteva, da plača za storitev, še preden je ta opravljena, zaradi česar mora podjetje kljub popustu upoštevati tudi 41. člen zakona,« pojasnjujejo na inšpektoratu.
Pravnik: Če je izbira, obresti niso nujne
A direktor Odvetniške pisarne Jamnik Matija Jamnik pravi, da gre lahko za napačno razlago. Če ima potrošnik na voljo avans kot eno od možnosti, jo lahko izbere in dobi popust ali pa plača brez popusta ob ali po prejetju blaga ali storitev. »Če tržni inšpektorat táko rešitev razlaga kot izrecno ali molčeče pogojevanje z avansnim plačilom, gre po našem mnenju za napačno razlago, zoper katero je mogoče zahtevati sodno varstvo,« pojasnjuje Jamnik. Če pa je avansno plačilo edina možnost, mora podjetje kljub popustu po njegovem mnenju plačati obresti v skladu z zakonom.
Po njihovih opažanjih se velika večina podjetij ne zaveda te svoje obveznosti, če pa že, jo navadno rešujejo tako, da se zanašajo na nepoznavanje pravic potrošnikov. »Je pa vprašanje, koliko je v obdobjih razmeroma nizke inflacije táko zakonsko določilo sploh smiselno, vsaj za krajša časovna obdobja, in ali gre res za varovanje potrošnikov ali le še za eno v vrsti 'domislic', s katerimi država po nepotrebnem obremenjuje realni sektor,« še pravi Jamnik.
Zapis na računu ne bo dovolj
Nekatera podjetja zdaj razmišljajo, da bi na račune napisala posebno klavzulo, po kateri bi se kupec s predplačilom odrekel tem obrestim. Jamnik pravi, da to ni mogoče, saj zakon o varstvu potrošnikov izrecno določa, da pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Zapis na računu se namreč obravnava kot pogodbeno določilo.
Možnosti are
Inšpektor je podjetju omenil, da naj se s potrošnikom namesto za avans dogovori za aro. Jamnik pojasnjuje, da je pri ari, ki jo ureja obligacijski zakonik, najpomembnejša njena »utrditvena« funkcija. Namreč, če kupec izroči aro, pa potem ne izpolni pogodbe, ne plača preostanka, lahko podjetje aro obdrži, čeprav potrošniku ne dobavi blaga ali opravi storitve. Podjetje pa lahko po lastni izbiri aro tudi vrne in od potrošnika zahteva plačilo dogovorjenega, tudi po sodni poti, pojasnjuje Jamnik. Lahko pa zahteva izpolnitev, aro pa všteje v odškodnino za škodo, ki mu jo je povzročil potrošnik.
Ara ima lahko tudi funkcijo odstopnine ali skesnine, če se tako dogovorita stranki. V tem primeru lahko kupec od pogodbe odstopi, podjetje ga ne more terjati za izpolnitev, vendar aro izgubi. Če od pogodbe odstopi podjetje, mora kupcu vrniti dvojno aro, ta pa ne more zahtevati izpolnitve pogodbe, še pojasnjuje Jamnik.
Finance - Lana Dakić, 11.4.12
