Danes bo pri agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES ) tekel četrti krog obveznega pobota, vanj pa bi se morala prvič aktivno vključiti tudi davčna uprava. A kaj natanko bo jutri počel Durs in kaj to pomeni za podjetja?
"Durs se bo v petkov pobot predvidoma vključil tako, da bo obravnaval le tiste obveznosti, ki bodo ostale nepobotane po izvedbi obveznega večstranskega pobota," odgovarjajo z Dursa. To se ne ujema s prvotnimi načrti Dursa, da bo, povedano preprosto, že julija med prijavljenimi dolžniki pred pobotom poiskal dolžnike svojih dolžnikov, jih izločil iz pobota in se z njimi nato ukvarjal v ločenih postopkih izvršbe. Tudi Marko Juršič iz AJPES potrjuje: "V tem krogu Durs še ne bo izvzemal obveznosti iz sistema pobota, bo pa uporabil prijavljene obveznosti, ki ne bodo pobotane, kar je skladno z našo pobudo."
Da se med AJPES in Dursom zapleta, smo napovedovali. To pomeni, da se rezultati jutrišnjega pobota verjetno ne bodo pomembneje razlikovali od prvih treh krogov, v katerih je bilo med podjetji, espeji in javnimi ustanovami poravnanih okoli 6,4 odstotka v pobot prijavljenih obveznosti.
Durs bo česal in iskal
Kaj bo torej jutri delal Durs? Po izvedbi pobota bo Durs začel česati obveznosti dolžnikov, ki niso bile pobotane. Ko bo med temi dolžniki našel dolžnika svojega dolžnika, mu bo izdal sklep o izvršbi na denarno terjatev. Konkretneje, sklep o izvršbi bo Durs vročil svojemu dolžniku (upnik v sistemu pobota) in njegovemu dolžniku (dolžnik v sistemu pobota). "Sklepi bodo izdani le, če bo Durs z visoko stopnjo verjetnosti ocenil, da se bo plačilo davčnega dolga izvedlo. Če se dolžnikov dolžnik ne bo ravnal po sklepu, bomo nadaljevali postopke davčne izvršbe," pravijo na Dursu. Koliko bo to učinkovito v praksi, še ni jasno.
Pozneje, morda že v avgustovskem pobotu, pa bo Durs moral v 24 urah po tem, ko bo prejel končen seznam prijavljenih obveznosti, na AJPES vrniti seznam obveznosti, ki jih mora ta izvzeti iz pobota. Dolžniki bodo o izvzetju iz pobota obveščeni, z njihovo izvršbo pa se bo nato ukvarjal Durs. Jutrišnji pobot sicer prinaša dodatne obveznosti tudi dolžnikom; v pobot morajo prvič prijaviti podrobnejše podatke, denimo znesek neporavnane obveznosti po vsakem računu posebej. V podjetjih trdijo, da jim to jemlje precej časa, zapleti in napake pa so verjetni.
E-stran za prijave konec julija
Pri Dursu sicer še ne deluje spletna storitev NF-Upnik, ki naj bi zaživela konec meseca in bo omogočila upnikom, da prijavijo neplačane obveznosti oziroma dolžnika, ki se kljub zakonski dolžnosti ni prijavil v obvezni pobot. Zdaj je na spletnem naslovu ( http://beta.edavki.durs.si ) pripravljena testna različica. Da se mnogi dolžniki ta hip povsem nesankcionirano ne prijavljajo v pobot, je po mnenju podjetij velika "cokla".
Popravki slabega zakona
Ćeprav zakon, ki je uveljavil obvezni pobot (ZPreZP), velja šele štiri mesece, finančno ministrstvo (MF) že pripravlja njegove spremembe. Razlog? Nejasnosti in težave v praksi z veljavnim zakonom. Povzemamo spremembe, ki jih predlaga MF in h katerim sprejema pripombe do 14. avgusta:
•Sprememba presečnega dneva: zdaj je treba vpisati v pobot obveznost, s katero dolžnik zamuja dan pred obveznim pobotom. Ker to močno obremenjuje dolžnike in računovodske servise, MF predlaga, naj se po novem v pobot vpišejo obveznosti, ki so zapadle v mesecu pred mesecem pobota.
•Vpeljava minimalnega zneska: zdaj je treba v pobot vpisati vse neplačane zapadle obveznosti, ne glede na višino. MF predlaga, da se po novem vpisujejo le obveznosti nad 250 evrov.
•Oprostitev pobota: zdaj se zahteva splošen vpis obveznosti v obvezni večstranski pobot. MF pa predlaga, da se v pobot ne vključujejo obveznosti med povezanimi osebami, prav tako naj se ne vključijo tiste, ki so bile s cesijo prenesene na finančno institucijo, in tiste, ki se bodo pokrile z vnaprej dogovorjeno kompenzacijo.
•Ureditev vključitve solidarnih dolžnikov: zdaj obveznost zanje ni določena. MF želi uzakoniti, da se morajo solidarni dolžniki med sabo dogovoriti, kateri bo prijavil dolgovano obveznost v pobot.
•Razmerja z mednarodnim elementom: MF predlaga, da se obvezni pobot po novem ne uporablja v razmerjih z mednarodnim elementom - razen če sta upnik in dolžnik v takem razmerju vpisana v poslovni oziroma sodni register v RS.
•Sprememba začetka roka za plačilo: zdaj se začetek roka za plačilo veže na trenutek dostave blaga oziroma izvedbo storitve. MF zdaj predlaga, da se začetek plačilnega roka veže na trenutek prejema računa.
•Konkretizacija nadzora: zdaj zakon ne navaja institucij, ki bedijo nad izvajanjem zakona, zato nadzora nad podjetji dolžniki, ki pobot ignorirajo, pravzaprav ni. MF zdaj predlaga, da sta izrecno navedena Tržni inšpektorat RS in Durs.
Lana Dakić, Monika Weiss www.Finance.si; 21.7.2011
