S pričetkom novega šolskega in študijskega leta se številni dijaki in študenti srečujejo s prejemom štipendij. Nekateri prejemajo državno štipendijo, drugi Zoisovo, spet tretji kadrovsko ali športno štipendijo. Poleg tega marsikateri študent opravlja tudi študentsko delo. Vse te oblike dohodkov se obravnavajo različno z vidika davkov, zato je pomembno razumeti, kakšni so davčni in drugi finančni učinki, ki jih štipendije in delo prinašajo. Podrobneje si poglejmo ključna pravila, ki veljajo v Sloveniji.
1. Štipendije v Sloveniji: Neobdavčene do določenih zneskov
Zakon o dohodnini določa, da so štipendije v večini primerov neobdavčene, če ne presegajo določenih pragov. Tako so kadrovske štipendije, ki jih podjetja izplačujejo dijakom ali študentom, neobdavčene do višine minimalne plače (1.253,9 evra bruto na mesec za leto 2024). Če se študent izobražuje v tujini, je ta znesek povišan za 60 %, kar pomeni, da znaša neobdavčeni znesek kadrovske štipendije za študij v tujini 2.006,24 evra. V primeru, da štipendija preseže te zneske, je presežek obdavčen kot drugi dohodek in zanj velja dohodnina, ne pa tudi prispevki za socialno varnost.
Poleg kadrovskih štipendij so tu tudi državne štipendije, Zoisove štipendije in štipendije za deficitarne poklice, ki so v celoti oproščene plačila dohodnine, če jih študent ne prejme v zameno za opravljanje dela ali storitev. Te vrste štipendij ne vplivajo na dohodkovni cenzus, ki določa upravičenost do državne štipendije.
2. Kako FURS nadzoruje kadrovske štipendije?
Podjetja morajo biti zelo previdna pri izplačevanju kadrovskih štipendij, saj FURS pozorno spremlja, ali gre za resnične štipendije ali morda za prikrita izplačila dobička. Kadrovska štipendija mora biti povezana s kasnejšo zaposlitvijo štipendista v podjetju, ki mu je štipendijo izplačalo. Če FURS ugotovi, da štipendija ni bila izplačana v skladu z dogovorom (na primer, če se štipendiranec ni zaposlil v podjetju ali je štipendija izplačana osebam brez povezave s poslovanjem podjetja), lahko podjetju naloži davčne obveznosti, vključno z obrestmi in kaznimi.
Tipične nepravilnosti, ki jih FURS odkriva, so:
- Nepravilna obdavčitev kadrovskih štipendij, ko se ti dohodki ne prijavijo pravilno.
- Fiktivne štipendije, kjer podjetja izplačujejo štipendije družinskim članom brez namena zaposlitve.
- Nepravilno evidentiranje povračil stroškov, kot so stroški nastanitve in prevoza, ki morajo biti ustrezno obdavčeni.
3. Štipendije in študentsko delo: Ločena obravnava
Pomembno je poudariti, da se štipendije in študentsko delo z vidika davkov obravnavajo ločeno. To pomeni, da tudi če študent prejema državno, Zoisovo in kadrovsko štipendijo hkrati, se ti zneski ne seštevajo za namen obdavčitve, razen če kadrovska štipendija presega minimalno plačo. Prav tako zaslužki iz študentskega dela ne vplivajo na upravičenost do državne štipendije, razen če zaslužek presega minimalno plačo.
Študentsko delo se obdavčuje drugače – do 400 evrov na mesec akontacija dohodnine ni potrebna, vendar se plačujejo prispevki za socialno varnost. Nad tem zneskom se akontacija obračuna, vendar se davčna osnova zmanjša za plačane prispevke in normirane stroške v višini 10 %.
4. Izguba državne štipendije: Kdaj se to zgodi?
Državno štipendijo lahko študent izgubi, če njegov dohodek ali dohodek njegovega gospodinjstva preseže določene cenzuse. Državna pomoč je odvisna od neto dohodka na člana gospodinjstva, ki mora biti nižji od 1.269 evrov na mesec. Pomembno je, da štipendije večinoma niso vključene v izračun tega cenzusa, razen če kadrovska štipendija presega minimalno plačo. Pri določanju dohodkovnega cenzusa se tudi dohodki iz študentskega dela ne upoštevajo do višine minimalne plače.
5. Nasveti za starše in študente
Pri prejemanju štipendij in opravljanju študentskega dela je pomembno, da starši in študenti upoštevajo naslednje:
- Kadrovske štipendije so neobdavčene do višine minimalne plače, vendar morajo biti povezane s kasnejšo zaposlitvijo v podjetju.
- Državne štipendije, Zoisove štipendije in druge proračunske štipendije so oproščene dohodnine in ne vplivajo na dohodkovni cenzus.
- Študentsko delo in štipendije se ne seštevajo, zato ne vplivajo na medsebojno obdavčitev ali pravice do državnih štipendij.
Ob koncu leta je priporočljivo preveriti informativni izračun dohodnine in, če je potrebno, FURS-u predložiti morebitne dejanske stroške (na primer stroške prevoza ali prenočitve), ki jih študenti lahko uveljavljajo.
Zaključek
Štipendije so pomemben vir finančne podpore za dijake in študente, vendar je pomembno razumeti, kako vplivajo na obdavčitev in morebitne pravice do državne štipendije. S pravim načrtovanjem in poznavanjem davčnih pravil lahko študentje in starši optimizirajo svoje finančne situacije in izkoristijo vse ugodnosti, ki so jim na voljo.
VIR: Furs, Finance.si, lastni
