V zadnjih letih smo priča občutnemu povečanju števila zaposlenih, ki so zaradi bolezni ali poškodb na dolgotrajnih bolniških odsotnostih. V prvem trimesečju letošnjega leta 2024 je bilo dnevno več kot 41.500 zaposlenih odsotnih z dela več kot 30 dni. Ta pojav predstavlja velik izziv za podjetja, ki se morajo soočati z izpadom delovne sile in povečanim bremenom preostalih zaposlenih.
Število dolgotrajnih odsotnosti vztrajno narašča, hkrati pa se podaljšuje povprečno trajanje bolniškega dopusta. Zaradi staranja prebivalstva in naraščajoče pojavnosti kroničnih bolezni se pričakuje, da bodo ti trendi prisotni tudi v prihodnje. Podjetja, ki se pogosto srečujejo z odsotnostjo zaposlenih, se spopadajo z višjimi stroški zaradi nadomeščanja in usposabljanja novih delavcev, medtem ko narašča tudi tveganje za izgorelost preostalih zaposlenih, ki prevzemajo dodatne naloge odsotnih sodelavcev.
Vpliv na poslovanje
Dolgotrajne odsotnosti ne vplivajo zgolj na stroške in produktivnost podjetja, temveč tudi na dinamiko znotraj kolektiva. Zaposleni, ki ostajajo na delovnem mestu, so pogosto preobremenjeni, kar povečuje tveganje za dodatne odsotnosti in zmanjšuje motivacijo. To pa lahko vodi v nižjo učinkovitost podjetja, kar neposredno vpliva na konkurenčnost in dolgoročno uspešnost.
Vpliv na mikro in mala podjetja
Mikro in mala podjetja, ki predstavljajo ključen del gospodarstva, so zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti še posebej ranljiva. Pri teh podjetjih odsotnost enega samega zaposlenega lahko povzroči večjo motnjo v delovnem procesu, saj so pogosto odvisna od omejenega števila zaposlenih. Če je na primer v podjetju s petimi zaposlenimi eden odsoten, to pomeni, da se morajo preostali štirje soočiti z večjim delovnim bremenom.
Pomanjkanje človeških virov in omejeni finančni viri majhnih podjetij pogosto onemogočajo hitro zaposlitev nadomestnega delavca ali najem zunanjega izvajalca, kar lahko vodi v zamude, nižjo kakovost storitev ali izdelkov ter izgubo strank. Ta problem je še bolj izrazit v podjetjih, kjer zaposleni opravljajo visoko specializirane naloge, ki jih ni mogoče zlahka nadomestiti.
Finančni vpliv
Finančni vpliv dolgotrajnih bolniških odsotnosti na mikro in mala podjetja je lahko občuten. Podjetja se soočajo s stroški nadomestil za odsotne delavce, ob tem pa morajo zaradi zmanjšane produktivnosti in najema dodatnih virov (na primer začasnih delavcev) kriti dodatne stroške. Zaradi tega se lahko majhna podjetja znajdejo v likvidnostnih težavah, saj pogosto nimajo enakih finančnih rezerv kot velika podjetja.
Poleg tega se v mikro in malih podjetjih pogosto zgodi, da lastniki prevzamejo naloge odsotnih zaposlenih, kar vodi v njihovo preobremenjenost in povečano tveganje za izgorelost, kar dolgoročno negativno vpliva na poslovanje.
Rešitve za podjetja
Za učinkovito spopadanje s težavo dolgotrajnih bolniških odsotnosti je ključno, da podjetja uvedejo preventivne ukrepe. To vključuje skrb za zdravje zaposlenih, spodbujanje zdravega življenjskega sloga ter zagotavljanje rednih zdravstvenih pregledov. Preventivni programi, ki pravočasno zaznajo tveganja za dolgotrajne bolezni, lahko pripomorejo k zmanjšanju odsotnosti in izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja zaposlenih.
Poleg tega je pomembno, da podjetja razvijajo proaktivne strategije za obvladovanje odsotnosti, kot so prilagodljive delovne ure, delo na daljavo ali prestrukturiranje delovnih nalog. Zmanjšanje stresa in ustvarjanje podpore za zaposlene lahko izboljšata delovne pogoje in zmanjšata število bolniških odsotnosti.
Zaključek
Soočanje s problematiko dolgotrajnih bolniških odsotnosti zahteva celosten pristop, ki vključuje skrb za zdravje zaposlenih in prilagoditev poslovnih procesov. Z ustreznimi ukrepi lahko podjetja, tako velika kot mala, zmanjšajo negativne učinke odsotnosti na poslovanje ter hkrati izboljšajo delovno okolje in zadovoljstvo zaposlenih. Majhna podjetja morajo biti še posebej pozorna na uvedbo proaktivnih rešitev, saj lahko dolgotrajne odsotnosti resno ogrozijo njihovo finančno stabilnost in konkurenčnost.
VIR: Delo.si; lastni
