Študentsko delo v Sloveniji že vrsto let igra ključno vlogo pri vzpostavljanju finančne neodvisnosti mladih in obenem prispeva k stabilnosti pokojninskega sistema. V letu 2023 so študenti z delom v pokojninsko blagajno prispevali kar 84 milijonov evrov, kar je pomemben delež pri financiranju pokojnin za trenutne in prihodnje upokojence.
Poleg tega pa študentsko delo prinaša še en pomemben element – šteje tudi v pokojninsko dobo.
Prispevek študentskega dela v pokojninsko blagajno
Pri vsakem delu, ki ga študenti opravijo prek študentskih servisov, se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako že mladi z delom prispevajo k svoji bodoči pokojnini. Prispevki niso namenjeni samo tekočemu financiranju pokojnin sedanjih upokojencev, temveč se tudi štejejo v pokojninsko dobo, kar pomeni, da si študentje že s študentskim delom lahko prislužijo mesece oziroma leta delovne dobe, ki se bodo upoštevali ob upokojitvi.
Študentsko delo torej ni le priložnost za zaslužek med študijem, ampak tudi pomembna naložba v prihodnost. Vsak prispevek šteje, kar omogoča, da bo v prihodnosti pokojnina, ki jo bodo prejemali, višja.
Obdavčitev študentskega dela z dohodnino
Študentsko delo je obdavčeno z dohodnino. Študenti, ki presežejo določen znesek zaslužka v koledarskem letu, so dolžni plačati dohodnino. Prag za obdavčitev študentskega dela je določen vsako leto, vendar ta sistem hkrati prinaša tudi določene ugodnosti – če študent ne preseže tega praga, je oproščen plačila dohodnine, kar pomeni, da obdrži večji del zasluženega denarja.
Poleg tega se lahko študentje, ki presegajo ta znesek, odločijo za oddajo napovedi za odmero dohodnine, s čimer lahko pridobijo vračilo dela plačane dohodnine, če so njihovi skupni letni dohodki še vedno relativno nizki.
Pomembnost za pokojninsko dobo
Sistem, ki omogoča, da se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo, je velik korak k bolj pravičnemu in vzdržnemu pokojninskemu sistemu. To pomeni, da študentje ne bodo imeli vrzeli v pokojninski dobi zaradi dela, ki so ga opravljali med študijem. Zakonodaja na tem področju je bila prilagojena, da bi študentom omogočila pridobivanje pokojninske dobe že od prvega dneva njihovega dela prek študentskih servisov.
Prihodnost študentskega dela in pokojninskega sistema
Potrebno je izpostaviti pomen teh prispevkov, saj delo študentov zagotavlja stabilnejšo prihodnost pokojninskega sistema in zmanjšuje pritisk na aktivno delovno prebivalstvo. Skozi reforme, ki so v pripravi, se želi država še dodatno okrepiti vlogo študentskega dela, tako da bi mladi ob vstopu v redno zaposlitev imeli že nekaj pridobljene pokojninske dobe.
Ob tem je treba opozoriti, da študentsko delo ne bi smelo biti izkoriščeno kot dolgoročna oblika dela brez redne zaposlitve, ampak predvsem kot prehodna faza do stabilne kariere. Za mlade pa ostaja ključno, da z delom že v študentskih letih gradijo temelje za svojo finančno prihodnost in prispevajo k vzdržnosti pokojninskega sistema.
VIR: Delo.si, Pristar.si
