Malo delo ne bo privlačno, davčno je najugodnejši espe

Primerjava stroškov dela najpogostejših vrst zaposlitev
Čeprav ima normirani espe razmeroma visoko efektivno davčno obremenitev, jo je v primeru vodenja računovodstva mogoče precej znižati. Študentski espeji bodo imeli prednost pred malim delom.
Največja slabost malega dela (kot jo nakazuje zadnji predlog zakona o malem delu) bo omejitev letnega prihodka na šest tisoč evrov. Poleg tega tudi efektivna obdavčitev ne bo nizka (skoraj 35-odstotna). Študentsko delo, katerega strošek je zdaj daleč najnižji, bodo v prihodnje najpogosteje zamenjali tako imenovani študentski normirani espeji, ki ne bodo imeli občutno višje obdavčitve.

Subvencija za enoletne prispevke
Prednost normiranega espeja je v tem, da zanj ni treba voditi računovodstva, saj podjetniku država avtomatično prizna 25-odstotne normirane stroške. Prispevkov je za 280 evrov (v primeru študentskega 129). Če podjetnik pridobi subvencijo države za samozaposlitev (4.500 evrov), potem ima leto dni pokrite stroške prispevkov, s čimer se mu efektivna obdavčitev to leto občutno zniža. Redni študent ne more pridobiti subvencije za samozaposlitev, saj bi s samozaposlitvijo seveda izgubil status študenta.

Uveljavitev stroškov
V espeju, pri katerem vodimo knjige, lahko uveljavimo vse stroške, ki jih imamo pri poslovanju, in če jih je letno za okoli šest tisoč evrov, se efektivna obdavčitev približa ugodnim 20 odstotkom. Če knjig ne znamo voditi sami, potem moramo upoštevati še približno 800 evrov letnih stroškov za računovodstvo.
Najvišji strošek dela je sicer pri redni zaposlitvi in honorarnem delu. Če bi pri prvi upoštevali strošek malice in prevoza na delo, se bi efektivna obdavčitev znižala na 61 odstotkov.

Od primera do primera
Vse te primerjave so narejene za mesečni neto zaslužek tisoč evrov. Višina prihodka namreč močno vpliva na efektivno obdavčitev, zlasti prek davčnih razredov dohodnine. Poleg tega se z večjimi prihodki višajo tudi obvezni prispevki, in sicer z minimalnih 280 evrov vse do 1.357 evrov, če imamo osnovo za izračun nad 60.400 evrov.
Katera oblika dela je stroškovno najugodnejša, je tako odvisno od primera do primera. Pomembno je, kaj bomo delali, kolikšne stroške bomo imeli pri tem, koliko bomo zaslužili, kolikšna sredstva potrebujemo za delo...

Finance, 19.10.2010, http://www.finance.si/, Avtor: Stane Petavs


Natisni   E-naslov