V tržnem gospodarstvu se cene izdelkov in storitev lahko vedno spremenijo. Nekatere se zvišajo, druge pa znižajo. Do inflacije pride, kadar se cene vseh izdelkov in storitev na splošno zvišajo, ne le cene posameznih artiklov. To pomeni, da lahko danes za 1 € kupite manj kot včeraj. Z drugimi besedami, inflacija zmanjšuje vrednost valute skozi čas.
Nekatere spremembe cen so pomembnejše od drugih
Pri izračunavanju povprečnega zvišanja cen imajo cene izdelkov ali storitev, za katere potrošimo več (na primer električna energija), večjo utež od cen tistih izdelkov ali storitev, za katere potrošimo manj (na primer sladkor ali poštne znamke).
--> Oglejte si inflacijsko pošast in risanko o cenovni stabilnosti
Različni ljudje kupujejo različne stvari
Gospodinjstva imajo različne potrošniške navade: nekatera imajo avto in jejo meso, druga pa uporabljajo le javni prevoz ali so vegetarijanci. Povprečne potrošniške navade vseh gospodinjstev skupaj določajo, kakšno utež imajo posamezni izdelki in storitve pri merjenju inflacije.
Pri tem se upoštevajo vsi izdelki in storitve, ki jih trošijo gospodinjstva, kot so:
- vsakodnevne dobrine (na primer hrana, časopisi in bencin),
- trajne dobrine (na primer obleke, osebni računalniki in pralni stroji),
- storitve (na primer frizer, zavarovanje in najem stanovanja).
Cena nakupovalne košarice v primerjavi s prejšnjim letom
Vsi izdelki in storitve, ki jih gospodinjstva trošijo med letom, so zajeti v »košarici«. Vsak izdelek ali storitev v tej košarici ima ceno, ki se lahko sčasoma spreminja. Medletna stopnja inflacije je cena skupne košarice v določenem mesecu v primerjavi s ceno v istem mesecu pred enim letom.
Primer izračuna inflacij
Inflacija v euroobmočju
V euroobmočju se rast cen življenjskih potrebščin meri s »harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin«, ki se običajno navaja kot kratica »HICP«. Izraz »harmoniziran« pomeni, da vse države v Evropski uniji uporabljajo enako metodologijo. S tem je mogoče podatke za eno državo primerjati s podatki za druge države.
S tem merilom lahko dobro spremljamo, kako se cene v gospodarstvu spreminjajo. Je kot zemljevid, ki nam je v ECB v pomoč pri sprejemanju pravih odločitev.
Naša naloga je vzdrževati stabilnost cen. V ta namen skrbimo, da inflacija – stopnja, po kateri se s časom spreminjajo cene izdelkov in storitev – ostaja nizka, stabilna in predvidljiva: 2% v srednjeročnem obdobju.
Primerljiv med državami
Preden je euro postal naša skupna valuta, je vsaka država merila inflacijo s svojo nacionalno metodologijo in postopki. Zaradi uvedbe eura je bilo treba poiskati način, kako meriti inflacijo v celotnem euroobmočju brez vrzeli ali prekrivanja in tako, da je rezultate mogoče primerjati med državami. Ravno to omogoča indeks HICP, ki temelji na sklopu pravno zavezujočih standardov.
Uteži izdelkov in storitev v indeksu HICP
Vpliv ene cenovne spremembe na indeks HICP je odvisen od tega, koliko gospodinjstva v povprečju potrošijo za ta izdelek ali storitev.
Primer kava: kava (skupaj s čajem in kakavom) ima utež v višini 0,4%. Zaradi tega sprememba v ceni kave ne bo imela velikega vpliva na skupni indeks HICP.
Primer bencin: bencin (skupaj z drugimi gorivi in mazivi) ima utež v višini 4,6%, kar pomeni, da bo imela enaka odstotna sprememba cene kot pri kavi približno desetkrat večji vpliv na indeks HICP.
Kako se izračunava indeks HICP?
- Zbiranje cen – vsak mesec se s spletnim strganjem, skeniranjem in anketami zbere na milijone cen v trgovinah in na spletu. Cene pokrivajo celotno euroobmočje, združene pa so v 295 kategorij izdelkov. Natančno število artiklov v vzorcu se od države do države razlikuje. Za vsak izdelek ali storitev se zberejo cene na različnih prodajnih mestih in v različnih regijah. Primer: v cenah knjig so upoštevane različne vrste knjig (leposlovje, stvarna literatura, priročniki itd.), ki se prodajajo v knjigarnah, nakupovalnih centrih in na internetu.
- Določanje uteži posameznih skupin – skupine izdelkov in storitev so tehtane glede na njihov pomen v povprečnem proračunu gospodinjstva. Da bi zagotovili, da indeks še naprej ustrezno odraža spremembe v vzorcu trošenja, se uteži redno prilagajajo. Izračunane so na podlagi rezultatov anket, kjer gospodinjstva odgovarjajo, za kaj trošijo svoj denar. Uteži so nacionalna povprečja, ki kažejo izdatke vseh vrst potrošnikov (bogatih in revnih, mladih in starih itd.).
- Določanje uteži posameznih držav – države so tehtane glede na njihov delež v skupnih izdatkih za potrošnjo v euroobmočju.
Po pregledu strategije v letu 2021 je Svet ECB sklenil, da bo podpiral vključitev stroškov v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji v indeks HICP, da bi ta bolje odražal izkušnje ljudi o naraščanju cen.
Izvedba pa bo trajala nekaj časa. Eurostat si že prizadeva, da bi se stroški v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji vključili v indeks HICP.
Do takrat bomo v ECB uporabljali tudi druga merila inflacije, ki vključujejo stroške v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji, da bi bolje razumeli, kako se cene v gospodarstvu spreminjajo.
Kdo izračunava indeks HICP?
V državah: vsaka država euroobmočja ima nacionalni statistični urad. Ta urad izračunava indeks HICP za svojo državo.
V euroobmočju: vsak nacionalni statistični urad pošlje podatke Eurostatu – Statističnemu uradu Evropskih skupnosti. Eurostat nato izračuna indeks HICP za euroobmočje kot celoto. Eurostat zagotavlja tudi kakovost nacionalnih podatkov tako, da spremlja skladnost s pravno zavezujočimi standardi.
Zaznana inflacija
Ankete o mnenju potrošnikov pogostokrat kažejo, da se ljudem zdi inflacija višja, kot jo prikazujejo dejanski cenovni indeksi. Kaj določa zaznavanje inflacije med posamezniki? V številnih znanstvenih študijah je bilo ugotovljeno naslednje.
-
Zvišanje cen pritegne več pozornosti kot stabilne ali padajoče cene – ljudje si podražitve zapomnijo dalj časa. Nespremenjene ali padajoče cene ponavadi opazimo manj, čeprav se tudi te cene upoštevajo pri izračunu povprečne stopnje inflacije.
-
Pogosti nakupi iz denarnice so bolj opazni – v zadnjih letih so se nekatere cene izdelkov in storitev, ki jih kupujemo pogostokrat, nadpovprečno zvišale. To so na primer bencin, kruh in vozovnice za avtobus. Pri razmišljanju o inflaciji pogostokrat preveč pozornosti namenjamo spremembam cen teh izdelkov ali storitev, kar pomeni, da dejansko stopnjo inflacije precenjujemo.
-
Redkejši nakupi in direktne obremenitve so manj opazni – gospodinjstva porabijo znaten delež svojega proračuna za izdelke ali storitve, ki jih kupujejo manj pogosto. To so na primer avtomobili in počitnice. Poleg tega nekatere stvari pogostokrat plačujemo samodejno prek banke (z direktno obremenitvijo ali trajnim nalogom), kot so najemnina ali računi za telefon. Ko razmišljamo o inflaciji, te izdatke in njihove cenovne spremembe ponavadi opazimo manj.
-
»Osebna« inflacija – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) temelji na povprečni košarici izdelkov in storitev. Povprečna košarica pa predstavlja vsa gospodinjstva. Tega se bolj zavedajo gospodinjstva, ki doživljajo nadpovprečno inflacijo, kot pa tista, ki uživajo podpovprečno inflacijo.
Primer: če se cene bencina povečajo precej bolj kot druge cene, lahko posamezniki, ki pogostokrat uporabljajo avto, zaznajo inflacijo, ki je večja od indeksa HICP, ker so njihovi osebni izdatki za bencin višji od povprečja. Nasprotno bodo posamezniki, ki le redko ali sploh ne uporabljajo avta, doživljali nižjo »osebno« inflacijo.
-
Stopnje inflacije so letne, naš spomin pa sega dlje – indeks HICP se običajno objavlja kot medletna stopnja rasti. To pomeni, da se splošna raven cen v določenem obdobju – na primer v januarju 2009 – primerja z ravnijo v istem obdobju pred enim letom – torej v januarju 2008. Pri zaznavanju inflacije pa se lahko posamezniki spomnijo cen izpred več let. V daljšem časovnem obdobju se cene ponavadi znatno povečajo, tudi če je medletna stopnja inflacije nizka. Če na primer medletna stopnja spremembe v indeksu HICP znaša 2%, se bo čez 10 let splošna raven cen povišala za več kot 20%.
-
Spremembe cen in spremembe kakovosti – spremembe na listku s ceno pogostokrat dojemamo kot inflacijo, vendar se včasih hkrati spremeni tudi kakovost izdelka. V indeksu HICP se to upošteva tako, da se odštejejo spremembe, ki so posledica boljše kakovosti.
Primer: cene avtomobilov so se zvišale, vendar novi modeli kot osnovno opremo pogostokrat vključujejo to, kar se je prej prodajalo kot dodatna oprema (na primer vgrajen navigacijski sistem, klimo ali zračne blazine). V takšnih primerih je zvišanje cen deloma posledica boljše kakovosti in ne zgolj inflacije. Če so na primer cene avtomobilov v povprečju porasle za 5%, izboljšana kakovost pa je predstavljala 1% tega povišanja, potem bo indeks HICP prikazoval 4% rast cene tega izdelka.
Rast cen življenjskih potrebščin v euroobmočju od leta 1961
V 1970-ih in 1980-ih letih je bila inflacija v številnih evropskih državah visoka. Od sredine 1990-ih let pa so bile stopnje inflacije znatno nižje, ker so se države pripravljale na uvedbo eura, in zaradi denarne politike ECB.
V zadnjem času pa se je stopnja inflacije precej zvišala, in sicer predvsem zaradi skokovitega porasta cen energentov in hrane.(2022)
Kaj poganja trenutno stopnjo inflacije?
Izdelki ali storitve, katerih cene se zvišajo najbolj, nimajo vedno največjega vpliva na indeks. Stopnja inflacije je odvisna tudi od deleža, ki ga ima posamezni izdelek ali storitev v povprečnih izdatkih gospodinjstev za potrošnjo, tj. od njihove »uteži«.
