Veljavnost patentne pravice

Prebral sem izjavo nekega podjetnika, da patent ne ponuja učinkovite zaščite, ker ga je možno zaobiti že z malenkost drugačno izvedbo izdelka, ki pa je vsebinsko nepomembna. Zanima me, koliko mora biti izdelek drugačen, da se ne krši patentne pravice?

S pavšalno trditvijo, da patent ne ponuja učinkovite zaščite, bi težko soglašali, kajti tudi nekatera slovenska podjetja so že bila udeležena v dokaj resnih in neprijetnih patentnih sporih. Patenta zgolj z vsebinsko nepomembno in nekoliko drugačno izvedbo ni mogoče obiti. Glede tega, koliko bi moral biti izdelek drugačen od patentiranega, da bi ne kršil patenta, pa čisto na splošno ni mogoče reči nič določnega. Obseg patentnega varstva je določen s patentnimi zahtevki, ki se lahko nanašajo na postopek, napravo ali uporabo. Skupek značilnosti, ki so vsebovane v patentnih zahtevkih, predstavlja izum in obenem opredeljuje obseg patentnega varstva. O tem, od kod do kam sega varstvo, lahko v vsakem konkretnem primeru presodi kvečjemu za to usposobljen strokovnjak, ki ob upoštevanju vseh potrebnih pogojev in ozadja lahko ovrednoti dejanski pomen besedila zahtevkov. Samo kadar določen izdelek res povzema vse značilnosti iz zahtevkov, gre za neposredno kršitev, v primeru povzemanja zgolj nekaterih značilnosti z namenom, da bi kljub temu dosegli pričakovan tehnični učinek, pa gre za posredno kršitev. Vendar je v obeh primerih patent kršen. Možni so in se tudi dejansko pojavljajo primeri, ko določen patentni zahtevek celo vrhunskim strokovnjakom dopušča različne interpretacije ali pa do različnih interpretacij prihaja zaradi različne pravne prakse v posameznih državah. Zato tudi vloga sodišč pri razsojanju patentnih sporov pogosto ni tako zelo preprosta, kakor se zdi na prvi pogled.

Avtor:  Dušan Borštar; Vir:  Podjetnik, november, 2010


Natisni   E-naslov