Eden izmed največjih izzivov trenutnih gospodarskih razmer je pridobivanje in upravljanje likvidnih sredstev podjetja, kamor sodi tudi izterjava terjatev. Žal se čedalje pogosteje dogaja, da mora podjetje za določene terjatve oblikovati popravke vrednosti oziroma jih ne nazadnje tudi odpisati, saj ne more več realno računati na njihovo poplačilo.
Popravek vrednosti terjatve
Kadar podjetje pričakuje, da določene terjatve ne bodo poplačane oziroma ne bodo poplačane v dogovorjenem roku, praviloma najprej oblikuje popravek vrednosti terjatev. Ta se evidentira med odhodke podjetja, ki pa niso nujno tudi davčno priznani. Davčna zakonodaja (konkretneje zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, v nadaljevanju ZDDPO-2) namreč omejuje davčno priznavanje odhodkov od oblikovanih popravkov vrednosti terjatev na manjšega od naslednjih dveh zneskov:
zneska, ki je enak aritmetični sredini v minulih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev (če so ti odpisi izpolnjevali določene zakonske pogoje), ali
zneska, ki pomeni odstotek obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja (postavke 4 davčnega obračuna).
Ugotavljanje vsakega od posameznih zneskov je lahko problematično, še bolj pa je problematično ugotavljanje, kateri del oblikovanih popravkov vrednosti terjatev je v končni fazi davčno priznan in kateri ne. Da bi podjetje lahko zagotavljalo ustrezne davčne evidence, bi vsekakor moralo oblikovati popravke vrednosti terjatev po posameznih kupcih (ter tudi po posameznih terjatvah) ter vzdrževati ločeno evidenco davčno priznanih in nepriznanih odhodkov iz tega naslova.
V naslednjih davčnih obdobjih se namreč lahko zgodi, da je del terjatev v celoti poplačanih, del pa jih je treba dokončno odpisati. In le v primeru posebnih ločenih evidenc oblikovanih popravkov vrednosti terjatev po posameznih kupcih je mogoče zagotoviti tudi zadostne davčne evidence. Dokončni odpis terjatev je namreč v skladu z davčno zakonodajo davčno priznan odhodek le enkrat, bodisi ob oblikovanju popravka vrednosti bodisi ob dokončnem odpisu.
Vir in informacije: Finance, 2.11.2010, http://www.finance.si/, Avtor: Barbara Guzina
