Malo delo ali študentski s.p.
Slabosti malega dela so omejitev letnega prihodka na šest tisoč evrov in visoka obdavčitev (skoraj 35 odstotkov). Študentsko delo, ki sedaj velja za najcenejšo obliko zaposlitve, bo torej postalo dražje.
Velika verjetnost je, da se bodo delodajalci raje odločali za študentske normirane s.p.-je, ki ne bodo tako visoko obdavčeni.
Za normirani s.p. ni potrebno voditi računovodstva, saj podjetniku država prizna 25 odstotne normirane stroške. Prispevki znašajo 280 evrov (za študentski s.p. pa 129 evrov).
Za s.p., pri katerem vodimo knjige, lahko uveljavimo vse stroške, ki nastanejo pri poslovanju. Če je stroškov približno šest tisoč evrov na leto, efektivna obdavčitev znaša približno 20 odstotkov. Seveda, v kolikor nam računovodstvo ne gre najbolje, je potrebno odšteti še 800 evrov letnih stroškov za računovodski servis.
Od vseh oblik dela sta najdražji redna zaposlitev in honorarno delo. Če pri redni zaposlitvi upoštevamo strošek malice in prevoza na delo, efektivna obdavčitev znaša 61 odstotkov.
Pri vsem tem je treba še upoštevati, da višina prihodka bistveno vpliva na efektivno obdavčitev, zlasti prek davčnih razredov dohodnine. Z večjimi prihodki pa se višajo tudi obvezni prispevki. Najvišji znesek mesečnih prispevkov je 1.357 evrov, če imamo osnovo za izračun nad 60.400 evrov.
Nemogoče je nepristransko trditi, katera oblika dela je najprimernejša in najugodnejša, saj se primeri iz prakse zelo razlikujejo med seboj. Ne glede na to, za kaj se boste odločili, vedno bo imela odločitev svoje dobre in svoje negativne plati.
Data d.o.o., 19.10.2010, http://data.si/
