Kratke zanimivosti

    Zadnji zanimivosti

    Naključni zanimivosti

    ponedeljek, 30. julij 2018 Rok za doplačilo dohodnine se izteče 1. avgusta
    ponedeljek, 04. december 2017 Brezplačna pomoč na podjetju

    Sledite nas

    Za vas dela espe? Pazite, inšpektorji vas gledajo

    Če espe za vas dela v vaši pisarni, v rednem delovnem času, z vašim računalnikom, morate skleniti delovno razmerje

    Pozor: inšpektorat za delo in finančna uprava sta napovedala strožji nadzor nad pogodbenimi odnosi med podjetji in samostojnimi podjetniki. Predvsem bodo pod lupo espeji, ki delajo izključno za eno podjetje in pri katerih se kažejo elementi delovnega razmerja. Kot opozarjajo, morate takrat, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, delavca dejansko zaposliti.

    Torej, če nekdo za podjetje dela kot espe, pa dejansko opravlja delo kot drugi zaposleni v podjetju, potem mora biti sklenjeno delovno razmerje. Igor Antauer, generalni sekretar združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, pa ob tem opozarja, da bi bilo treba omogočiti lažje, prožnejše zaposlovanje. »Ker je delo preveč obdavčeno, se iščejo drugačne rešitve,« poudarja Antauer.

    Kako določiti, ali bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje?

    Po zakonu o delovnih razmerjih je za espeje, ki vsaj 80 odstotkov prihodkov ustvarijo z enim podjetjem, predviden status ekonomsko odvisne osebe. To pomeni, da je samozaposlen, a ima določene ugodnosti in pravice, ki jih imajo redno zaposleni, a ne vseh. Ekonomsko odvisna oseba se loči od drugih espejev po tem, da je ekonomsko odvisna od enega naročnika, od delavcev pa po tem, da delo opravlja samostojno, ne pa v razmerju podrejenosti. Če pa je espe naročniku pri svojem delu podrejen in če obstajajo znamenja delovnega razmerja (ki jih naštevamo v nadaljevanju), bi moral delodajalec z espejem skleniti pogodbo o redni zaposlitvi.

    Postaviti jasno črto med tem, kdo je ekonomsko odvisna oseba in kdo je espe, ki bi po vseh pravilih moral biti redno zaposlen v podjetju, je v praksi težko, pravijo poznavalci. Šele na sodišču se bo v vsakem posameznem primeru, kjer se bodo ugotavljale tudi okoliščine, razsojalo, ali je šlo za kršitev zakonodaje ali ne.

    Vseeno pa je nekaj meril, po katerih se presoja, kdaj bi moralo biti sklenjeno redno delovno razmerje. Kot našteva odvetnik Miha Šercer, so ta merila naslednja:

    • Če espe za podjetje opravlja delo v delovnih prostorih podjetja (denimo v pisarni) in pri tem uporablja opremo podjetja (denimo računalnik, ki je v lasti podjetja) v rednem delovnem času in to delo opravlja nepretrgano.

    • Ko espe svoje račune izdaja le enemu podjetju. Podjetje torej temu espeju izplačuje dohodek, ki je zanj tudi glavni ali edini vir dohodka.

    • Pri delu espe ni popolnoma samostojen, temveč je vezan na navodila in na nadzor, kar izvaja naročnik. Ta mu torej odreja delo, določa način dela in ga pri tem nadzira.

    • Espeju so priznane določene pravice, ki jih imajo tudi redno zaposleni, denimo plača, bolniška, prevoz in podobno.

    Pod drobnogledom tudi pekarne, mediji, odvetniki...

    Inšpektorji za delo in tudi finančna uprava (Furs) so napovedali strožji nadzor nad tem. Inšpektorat za delo preverja, ali je bilo dejansko sklenjeno delovno razmerje, ko obstajajo vsi elementi zanj. Torej, če imate z zaposlenim sklenjeno katerokoli drugo obliko razmerja, čeprav bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje, ste v prekršku. To ne velja le v primeru, če za vas dela nekdo kot espe. Velja tudi v primeru drugih pogodb civilnega prava, denimo avtorska ali podjemna pogodba, pa tudi za študentsko delo, ki naj bi bilo le začasno, pojasnjujejo na inšpektoratu.

    Odvetniške pisarne, mediji, pekarne in športni klubi se bodo letos znašli pod strožjim nadzorom inšpektorjev, ki bodo gledali tudi, ali so sklenjena delovna razmerja, pravijo na inšpektoratu na delo. Lani so sicer kršitve s področja delovnih razmerij najpogosteje odkrili v gostinstvu, gradbeništvu in trgovini in te dejavnosti bodo seveda gledali tudi letos. Skupaj je sicer inšpektorat za delo lani odkril 237 kršitev s tega področja. Kot pa dodajajo na inšpektoratu, so pred leti več kršitev ugotovili s podjemnimi in avtorskimi pogodbami, zdaj pa se pojavlja več kršitev z espeji.

    Za delavce globe niso določene

    Podjetja se premalo zavedajo, da delavcem odgovarjajo odškodninsko, prekrškovno in tudi kazensko, opozarja odvetnik Miha Šercer. Globe za podjetja so med tri in 20 tisoč evri, hkrati pa se delodajalcu prepove, da bi ta delavec zanj delal do odprave nepravilnosti. Za delavce kazni niso predvidene.

    Kaj preverja Furs?

    Svoje nadzore opravlja tudi finančna uprava, ki preverja kršitve zakona o davčnem postopku. Preverjajo torej, ali bi moral delodajalec plačati prispevke in davke tako, kot da bi bila oseba redno zaposlena. Če ugotovijo kršitev, obračunajo prispevke in dohodnino, kot da bi bila oseba (torej espe) zaposlena. Kazni za delodajalce so med 800 in 30 tisoč evri, višina globe je odvisna tudi od velikosti podjetja.

    Bo zdaj več zaposlovanja?

    Zaradi nadzorov se zaposlovanje ne bo občutno povečalo, meni Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije. Za to bi potrebovali dolgotrajnejšo gospodarsko rast, pa tudi dobre razmere na glavnih izvoznih trgih, pojasnjuje.

    Špela Mikuš , Teja Grapulin 23.04.2015  22:30  /  Finance 80/2015

    Izpostavljeni članki

    četrtek, 19. maj 2016 Zakaj družinska podjetja bilanc ne bi smela zapostavljati

    Zunanji vlagatelji niso nekdo, ki nam bo odvzel možnost odločanja in nas prisilil v napačne odločitve, temveč lahko v zaprto družinsko okolje in miselnost prinesejo ne le svež kapital, temveč tudi...

    Preberi več...

    Prijazno osebje

    COM_CONTACT_IMAGE_DETAILS

    Hinko Kašnik

    Direktor

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    COM_CONTACT_IMAGE_DETAILS

    Lucija Verovnik

    Samostojni referent

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    Slika stika

    Dani Kašnik

    Tehnični razvoj

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    Slika stika

    Mateja Kašnik

    Samostojni referent

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    Več