Spoštovane in spoštovani poslovni partnerji, obiskovalci naše spletne strani in ostali naši cenjeni sledilci.
Glavnina letnih dopustov je že pozabljenih, pred nami vsemi pa izzivi, ki jih prinaša najprej konec leta, hkrati pa vsaj z enim očesom že gledamo v leto 2018, ki bo (vsaj po napovedih) še eno leto sprememb in izzivov.
Kot verjetno (vsaj tisti, ki nas bolj podrobno spremljate) že veste, smo tudi mi že z delčkom misli v prihodnosti. Kljub temu, da smo trdno spoprijeti z izzivi današnjega dne na področju kadrov in razvoja ne pozabljamo na našo storitev v prihodnosti.
Verjetno že veste boste tudi v letu 2018 lahko uporabljali vezano knjigo računov, še vedno pa niso popolnoma jasne spremembe, ki bodo doletele t.i. »normirance« in »popoldance«. Seveda vsem aktivnostim države sledimo in vas bomo o tem pravočasno obveščali.
Letos so končno bolj jasne smernice za olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, še vedno pa so (vsaj po našem mnenju) precej oddaljene od večine poslovnih subjektov. Kljub vsemu pa se vam splača o olajšavah razmišljati že sedaj, saj že veste, da se davek na dobiček z letom 2017 zvišuje.
Ne pozabite, da je FURS pričel prejemati podatke o stanju na računih, ki so odprti v tujini, hkrati pa še enkrat opozorimo na bližanje roka za oddajo zahtevka za vračilo v tujini preplačanega DDV.
Na tem mestu še enkrat spomnimo, da pregledate vaše morebiti podpisane pogodbe o začasnem in občasnem delu. Če se delo opravlja, predlagamo, da znesek izplačujete sproti (mesečno), če pa se delo ne opravlja pogodbo prekinite in odjavite. V letu 2017 smo zaznali kar nekaj pregledov finančnih inšpektorjev iz naslova začasnega in občasnega dela.
Pozno jeseni se v Sloveniji vzpostavlja register dejanskih lastnikov poslovnih subjektov. Nekaj smo vas o tem že obveščali, ko pa bo znano kaj več sledijo dodatne informacije.
Za vse pa ni odveč opomnik, da skupaj s svojim referentom preverite stanje poslovanje vašega podjetja, sedaj je skrajni čas da se plani za zadnje četrtletje še popravijo oz. uskladijo za doseganje končnega, želenega cilja.
Nekaj glavnih tem našega tokratnega kolegija pa vam ponujamo na spodnjih povezavah.
REGRES ZA LETNI DOPUST
OBRAČUN TROŠARIN PRI MALIH PROIZVAJALCIH
KNJIŽENJE ZAVRNJENIH RAČUNOV
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
DAVČNA IZVRŠBA
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
USMERITVE ZA OLAJŠAVE RAZISKAVE IN RAZVOJ 2017
NOTRANJE KONTROLE PRI OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTVIH
PRIPRAVA NA DAVČNI INPEKCIJSKI NADZOR
ODBITKI DDV OB POSEBNIH SITUACIJAH
PRIPOROČAMO:
ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
Ali družinsko podjetje potrebuje svetovalca – in kakšnega?
REGRES ZA LETNI DOPUST
Delodajalec mora delavcu vsako leto do 1.julija izplačati regres za letni dopust. Izplača ga v denarju, najmanj v znesku minimalne plače. Izjemoma je plačilo lahko tudi v nedenarni obliki, če to dovoljuje kolektivna pogodba dejavnosti.
Torej, če ima delavec pravico do dopusta, ima pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega dela.
Opozoriti je pa treba, da če je delavec zaposlen za krajši delovni čas, na primer polovičnega, ima tudi pravico do regresa le v polovičnem znesku ali pa da se je zaposlil med letom oz. prekinil delo, je opravičen do sorazmernega dela regresa.
-Izjema je delo za krajši delovni čas, ki uživa posebne pravice.
- ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, ko se mu priznajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, in pravica do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu priznajo kot delavcu, ki dela polni delovni čas.
Primer: če ima delodajalec zaposleni delavki, ki delete s krajšim delovnim časom po 20 ur na teden zaradi majhnih otrok.. po 50. Členu zakona o starševskem varstvu lahko eden od staršev do določene starosti dela najmanj s polovično tedensko obveznostjo ima pravico do plačila po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot jih imajo delavci s polnim delovnim časom. Torej jima pripada pravica do celotnega regresa.
Rok plačila in višina regresa
Višina regresa je zakonsko določena. Zakon o delovnih razmerjih namreč predpisuje najnižji znesek regresa – delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu (ki ima pravico do letnega dopusta) najmanj v višini minimalne plače. Ta za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2017 dalje znaša 804,96 evra bruto, kar pomeni, da mora najmanj toliko znašati tudi letošnji regres. Kolektivna pogodba pa sicer lahko določa tudi višji regres.
Najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov, pa je 70 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec.
Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca lahko določa tudi kasnejši datum izplačila regresa za letni dopust. Vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Delodajalec lahko delavcem regres izplača tudi že prej ali pa v več delih, pri čemer mora biti celoten del regresa izplačan do 1. julija.
Če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha pred 1. julijem, na primer 30.aprila mu delodajalec ni dolžan izplačati regresa ob majski plači, ampak ga izplača do 1 julija oz.ob nelikvidnosti do 1. novembra.
Kadar delavec pri delodajalcu sklene pogodbo o zaposlitvi po 1.juliju za določen ali nedoločen čas, , naj za prvo koledarsko leto v pogodbi o zaposlitvi določita tako način izrabe letnega dopusta kot tudi datum izplačila sorazmernega dela regresa.
Zamuda pri plačili
Če delodajalec izplača regres 2. julija oz 2. novembra, je v izpolnitvijo svoje obveznosti v zamudi, zaradi tega dolguje delavcu zakonite zamudne obresti.
Vračilo preveč izplačanega regresa
Če bo delavcu prenehala pogodba o zaposlitvi po tem, ko mu je delodajalec že izplačal celoten regres za tekoče leto, ima delodajalec pravico zahtevati vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga je delojemalec že prejel. Pri tem ni pomembno ali mu pogodba preneha zaradi odpovedi delavca ali delodajalca ali kako drugače.
V zvezi s kršitvami zakonskih določb o obveščanju in izrabi letnega dopusta določa ZDR naslednje kazni:
· od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta,
· od 750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR.
OBRAČUN TROŠARIN PRI MALIH PROIZVAJALCIH
Za male proizvajalce alkoholnih pijač po avgustu 2016 velja, da lahko tak status pridobijo vse osebe ne glede na pravno organizacijsko obliko, in ne le fizične osebe. Vino pa lahko pošiljajo in prejmejo v režimu odloga plačila trošarine. Za male proizvajalce piva je predpisana dovoljena količina lastne rabe, od katere se trošarina ne obračuna. Mali proizvajalci žganja pa niso več obdavčeni pavšalno na podlagi imetništva opreme za proizvodnjo žganja. Od piva in žganja lahko obračunavajo trošarino po znižani stopnji.
Med alkohol in alkoholne pijače se uvrščajo pivo, vino, druge fermentirane pijače, vmesne pijače in etilni alkohol. Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v KNCar, upoštevaje vsebnost alkohola. Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj Celzija.
V skupino drugih fermentiranih pijač spadajo jabolčnik, sake in medica, med vmesne pijače vermut, teranov liker, aromatizirano vino, porto in medeno žganje.
Vsi proizvajalci alkoholnih pijač ne glede na vrsto pijače vplačajo trošarino na predhodni carinski predračun.
Mali proizvajalec vina
Mali proizvajalec vina je oseba, ki ima v lasti ali uporabi največ 20 hektarjev vinograda in letno ne proizvede več kot 100.000 litrov vina. Kot mali proizvajalec vina se obravnava vsaka pravna in fizična oseba z registrirano dejavnostjo ali brez nje, ki izpolnjuje oba pogoja, saj organizacijska oblika poslovanja za ta status od avgusta 2016 ni več pomembna. Oseba, ki predeluje vino iz kupljenega/tujega grozdja, ne more imeti statusa malega proizvajalca vina in uživati ugodnosti iz tega naslova.
Mali proizvajalci vina se niso dolžni sami vpisati v evidenco trošarinskih zavezancev, ker to opravi davčni organ po uradni dolžnosti na podlagi prvega prejetega obračuna trošarine.
Dokler bo trošarina za vino znašala 0 EUR, malim proizvajalcem vina pravzaprav ni treba predlagati obračuna trošarine za vino. Obračun mali proizvajalec vina sicer vloži do 25. februarja tekočega leta za preteklo leto, a le, če dejansko nastane obveznost za plačilo trošarine. Če obveznost znaša 0 EUR, obračuna trošarine za tisto leto ni dolžan oddati. Obračun se odda na obrazcu TRO-ALK2 in sicer prek spletne aplikacije E-TROD na portalu e-Carina.
Priznana lastna raba vina
Za vino, proizvedeno za lastno porabo se štejejo:
- Ki imajo v lasti oziroma uporabi največ 0,1 hektarja vinograda in opremo za proizvodnjo vina ter vino proizvedejo iz grozdja, ki ga sami pridelajo, in
- V koledarskem letu proizvedejo največ 600 litrov vina na gospodinjstva oziroma kmetijo.
Vnos vina za lastne potrebe
Fizične osebe lahko za lastno rabo vnašajo največ 90 litrov vina, od tega največ 60 litrov penečega.
Mali proizvajalec piva
Proizvajalce piva, ki so trošarinski zavezanci, lahko razdelimo v tri osnovne skupine:
- redni proizvajalci, ki proizvedejo več kot 20.000 hektolitrov piva,
- mali proizvajalci, ki proizvedejo manj kot 20.000 hektolitrov piva, in
- proizvajalci samo za zasebno rabo (do 500 litrov).
Vnos piva za lastne potrebe fizične osebe
Pivo lahko za osebno rabo v Slovenijo vnašajo fizične osebe (7. člen ZTro-1). obveznost za obračun trošarine ne nastane, če ob vnosu količina ne preseže 110 litrov piva, ki je uvoženo ali pridobljeno iz druge države članice.
Lastna raba piva
Lastna raba se ne prizna osebam, ki:
- niso fizične osebe,
- proizvedejo več kot 500 litrov piva v koledarskem letu ali
- sicer proizvedejo manj kot 500 litrov piva v koledarskem letu, a ga nekaj ali vsega prodajo.
Mali proizvajalec žganja
Od avgusta 2016 ni več obdavčen vsak lastnik opreme (kotla) za proizvodnjo žganja. Proizvajalci žganja so obdavčeni glede na dejansko proizvedeno količino.
Mali proizvajalec žganja je oseba, ki v davčnem obdobju, ki se začne 1. maja preteklega leta n konča 30. aprila tekočega leta, proizvede manj kot 150 litrov 100 vol. % alkohola.
Lastna raba žganih pijač
ZTro-1 ne pozna pojma lastna raba žganja, ki bi bila oproščena trošarine. Vsak proizvajalec žganja je dolžan obračunati trošarino od vse proizvedene količine.
Vnos žganja iz druge države članice
Za žganje, ki je vneseno iz druge države članice, se obračuna trošarina po nižji stopnji, če:
- ga proizvede oseba, ki ima v drugi državi članici status malega proizvajalca žganja, in
- njegova proizvodnja ne presega količinske omejitve 150 litrov 100 vol. % alkohola.
Vnos žganih pijač za lastne potrebe fizične osebe
Žgane pijače za osebno rabo lahko v Slovenijo vnašajo fizične osebe. Obveznost za obračun trošarine ne nastane, če ob vnosu količina žgane pijače ne preseže 10 litrov in jo potnik prinese v osebni prtljagi.
KNJIŽENJE ZAVRNJENIH RAČUNOV
Razlogov za zavrnitev računov je več. Najpogosteje organizacija prejme račun za naročeno blago ali storitve, a zaračunana količina ali vrednost ni ustrezna, lahko pa so napačni tudi drugi podatki na računu. Organizacija ima pravico in dolžnost, da zahteva pravilno listino, zato tak račun po navadi zavrne. A ker je poslovni dogodek nastal, zavrnitev računa ne pomeni, da ga organizacija tudi ne knjiži.
Zavrnjeni računi so povezani s poslovnimi dogodki, ko organizacija naroči storitev ali blago, a storitev ni opravljena tako, kot je bilo dogovorjeno, ali pa blago ni dobavljeno v naročeni količini ali njegova kakovost ni ustrezna. V praksi pogosto prihaja do primerov, ko se tak račun v celoti zavrne in se ga sploh ne knjiži. Organizacija torej ne izkazuje obveznosti, prav tako ne zalog ali stroškov in čaka na nov račun. To pa ni skladno s temeljno računovodsko predpostavko nastanka poslovnega dogodka.
Upoštevanje nastanka poslovnega dogodka je temeljna računovodska predpostavka. Pomeni, da organizacija računovodske izkaze sestavlja tako, da prizna poslovne dogodke, ko ti nastanejo. Okvir SrS to predpostavko podrobneje pojasnjuje tako, da organizacija poslovnih dogodkov ne prizna ob plačilu, ampak ob nastanku poslovnega dogodka. A to hkrati ne pomeni, da je poslovni dogodek nastal, ko je prejela račun. Če je poslovni dogodek nastal, torej je bila opravljena storitev ali dobava blaga, organizacija to zapiše v računovodske izkaze in o tem poroča v obdobju, na katero se ti nanašajo.
Računovodska obravnava zavrnjenih računov
Razlogi za zavrnitev računa:
- Organizacija prejme račun za storitev ali blago, ki sploh ni bilo naročeno ali za storitev ali blago, ki je sicer bilo naročeno, a ni bilo dobavljeno oz. storitev ni bila opravljena
- Drugi primer je, ko je naročilo delno izpolnjeno ( delna dobava blaga ali delno opravljena storitev ali dobava poškodovanega blaga)
Primer za račun prejet za storitev, ki ni bila naročena in izvedena
Organizacija prejme račun za prevoz v maju v znesku 1.500 eur pri tem pa ugotovi, da storitev ni bila naročena ne izvedena.
- Organizacija mora pred uradno zavrnitvijo računa prosi dobavitelja, da posreduje dokumentacijo, ki bi dokazovala, da je bila storitev naročena ali izvedena ( naročilnico, pogodbo ali drug dokument..) Če ne dobi ničesar, prejet račun zavrne z obrazložitvijo, da ne obstaja pravna podlaga za zaračunano storitev, saj ni bila naročena ne izvedena. Takega računa ne knjiži.
To so primeri, katere je potrebno razlikovati od tistih, pri katerih prejeti računi vsebujejo očitne pomote, kot so napake datumov, id številk, kupcev,.. V praski nekatere organizacije tak račun v celoti zavrnejo in ga ne knjižijo, tak vidik je napačen. Očitne pomote na prejetem računu ne smejo biti razlog, da ga organizacija ne knjiži. Če je bilo blago dobavljeno ali storitev opravljena, to pomeni da je dogodek nastal. V teh primerih je smiselno, da organizacija obvesti dobavitelja o očitni napaki na računu. Dobavitelj bo račun popravil tako, da bo odpravil očitno pomoto, številka računa in podatki bodo ostali enaki. Organizacija nikakor nima pravice od dobavitelja zahtevati novega računa z novo številko.
Neknjižena storitev po pogodbi
Storitev je bila opravljena leta 2016. Dobavitelj računa ni izdal, organizacijo pa opomnil, naj plača zapadli znesek. Organizacija nima izkazane obveznosti in stroška.
- Gre za napako v računovodskih izkazih leta 2016. Glede pomembnosti, ki jo ima organizacija opredeljeno v notranjih aktih, presoja, kako jo bo popravila.
Naročene, zaračunane in delno (ne)opravljene storitve
Dobavitelj organizaciji izda račun za čiščenje. S pogodbo sta se dogovorila, da dobavitelj zagotavlja čiščenje vsak delavnik po ceni 100 eur na dan. V določenem mesecu je dobavitelj pomotoma zaračunal dva dni preveč. Organizacija račun zavrne in zahteva novega z novo zaporedno številko.
Dobavitelj:
- Stornira račun in izda novega
- Popravi že izdan račun
- - izda dobropis za preveč zaračunani znesek
- Organizacija izda bremepis za preveč zaračunani znesek in tako zmanjša obveznost do dobavitelja
Nepravilno zaračunana cena in količina
Take ugotovljene napake organizacija popravlja tako da:
-Izda bremepis za razliko, s katerim zmanjša obveznost-knjiži prejet dobropis dobavitelja, s katerim prav tako zmanjša obveznost ali pozove dobavitelja, da izda popravljen račun
Neustrezna kakovost dobavljenega blaga in storitve
Pri tem se uporablja reklamacijski zapisnik. Tega posreduje dobavitelju, s katerim se dogovorita, kako bosta rešila nastalo situacijo.
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) nalaga organizaciji, da mora kot delodajalec svojim delavcem zagotoviti varnost in zdravje pri delu, prav tako pa mora načrtovati tudi promocijo zdravja na delovnem mestu (ciljane aktivnosti ter ukrepi za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev).
Organizacija mora obstoječa in potencialna tveganja pri delu (možne poškodbe, nastanek poklicne bolezni) pisno oceniti s pomočjo strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika ter pripraviti pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja. V tej izjavi se načrtujejo ukrepi za promocijo zdravja, ki se jih mora organizacija držati (v nasprotnem primeru globa) ter za katere mora organizacija tudi zagotoviti sredstva.
Cilj promocije zdravja na delovnem mestu je zdrav in zadovoljen delavec. Organizacije, ki vlagajo v promocijo zdravja, lahko pričakujejo do 36% manjšo bolniško odsotnost, povečana je motivacija in produktivnost delavcev, zaposlovanje je lažje, manjša pa je tudi fluktuacija delavcev.
Ministrstvo za zdravje je izdalo Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki pomagajo organizacijam pri sprejemanju načrta za promocijo zdravja na delovnem mestu. Načrt je lahko vključen v izjavo o varnosti z oceno tveganja ali pa je priloga k tej izjavi in mora biti podpisan s strani direktorja. Načrt vključuje ukrepe za izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja, ukrepe za spodbujanje delavcev, da se udeležijo zdravih aktivnosti ter spodbujanje osebnostnega razvoja delavcev. Vsi delavci morajo biti vanj vključeni pod enakimi pogoji ter imeti možnost predlaganja izboljšav (kar pa ne pomeni da bo vsak delavec obravnavan enako – pristop je enoten, organizacija pa lahko sprejme nekatere individualne ukrepe). V načrtu se opredelijo cilji, način spremljanja in vrednotenja, potrebna sredstva ter časovni okvir za dosego teh ciljev.
Plačila, ki jih organizacija nameni za zagotavljanje promocije zdravja na delovnem mestu ni mogoče na splošno izvzeti iz bonitet. Boniteta niso zdravstveni pregledi (vendar le v obsegu, določenem s pravilnikom in ZVZD-1, če podjetje zagotovi večji obseg preiskav, se te dodatne preiskave štejejo kot boniteta), cepljenja delavcev, obvezna zavarovanja za nesreče pri delu ter izobraževanja in usposabljanja v povezavi s promocijo zdravja na delovnem mestu.
Stroški ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu, ki so vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, so praviloma davčno priznani. Pri tem je treba upoštevati, kaj so običajne vrste in obseg stroškov promocije zdravja na delovnem mestu. Ukrepi se morajo izvajati med delovnim časom na delovnem mestu in izhajati iz zdravstvenih tveganj, neposredno povezanih z opravljanjem dela.
DAVČNA IZVRŠBA
Kadar dolžnik davčnih obveznosti ne plača v predpisanih rokih pride do davčne izvršbe. Davčno izvršbo opravlja Furs. Pri tem mora uporabiti sredstva davčne izvršbe, ki so sorazmerna znesku davka, ki se izterjuje in upoštevati mora osebno dostojanstvo davčnega zavezanca, ki dolguje davek. Izvršba mora biti za dolžnika čim manj neugodna. Neupoštevanje teh načel se šteje kot bistvena kršitev pravil postopka in je lahko podlaga za odškodninski zahtevek v sodnem pravdnem postopku.
Davčna izvršba zajema izvršbo davčnih in nedavčnih obveznosti. Nedavčne obveznosti Furs izterjuje na predlog drugih predlagateljev, navadno policije, sodišča, upravne enote, občine, inšpektorata ali ZZZS, ki izvršbo pošljejo v elektronski obliki z aplikacijo eIzvršbe.
Če plačani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, se plačila izvedejo po naslednjem vrstnem redu: 1.stroški postopka pobiranja davka, 2. obresti, 3. davek, 4. denarne kazni in globe ter stroški postopka. Če davčni zavezanec plačuje več vrst davkov, se s plačilom najprej poravna davek (po vrstnem redu dospelosti), ki ga navede na plačilnem instrumentu. Če davki dospejo v plačilo istočasno, vrstni red določi davčni zavezanec. Če ga ne, ga določi Furs, ki upošteva, da se najprej poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana.
Možnost odloga oz. obročnega odplačevanja imajo vsi davčni zavezanci, možnost odpisa pa le fizične osebe, a le za davek, ki ne izhaja iz naslova opravljanja dejavnosti.
Pravica do izterjave davka zastara v 5-ih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. Tek zastaranja pravice pretrga vsako Fursovo uradno dejanje, vendar le če je bil dolžnik o tem obveščen. Dokončno zastaranje pravice do izterjave nastopi po desetih letih od dneva, ko je prvič pričelo teči. To pa ne velja za dolg, zavarovan s hipoteko-ta preneha šele s poplačilom iz prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku.
Pred začetkom izvršbe lahko Furs dolžnika pisno ali ustno opomni na neplačane zapadle obveznosti, ni pa nujno, saj to ni zakonsko predpisano.
Davčna izvršba se začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi, ki mora vsebovati: 1.osebno ime in naslov oz. firmo in sedež dolžnika, 2. davčno številko dolžnika, 3. izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, 4. znesek davka in pripadajoče obresti, 5. sredstvo in predmet davčne izvršbe ter 6.stroške davčne izvršbe. V nasprotnem primeru sklep ni popoln in dolžnik se lahko nanj pritoži. Sklep mora biti tudi pravilno vročen – osebna vročitev.
Na dolžnikove denarne prejemke je z izvršbo možno seči največ do dveh tretjin, vendar mora dolžniku ostati najmanj 76% minimalne plače.
Dolžnik plača vse stroške davčne izvršbe, tudi stroške prevoza, hrambe, prodaje in cenitve, četudi teh storitev ne izvaja Furs. Prav tako plača stroške banke v primeru izvršbe na denarna sredstva.
Vrste davčne izvršbe: 1. izvršba dolžnikovih denarnih prejemkov, 2. izvršba dolžnikovih denarnih sredstev pri bankah in hranilnicah, 3. izvršba dolžnikovih denarnih terjatev, 4. izvršba dolžnikovih premičnin, 5. izvršba dolžnikovih vrednostnih papirjev, 6. izvršba dolžnikovih nepremičnin, deležev v družbi in premoženjskih pravic (opravi se le, če izterjava iz drugega premoženja dolžnika ni bila uspešna).
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Pravilna razporeditev sredstev in obveznosti v bilanci stanja je ključna za pravilno opredelitev davčno priznanih stroškov. Pasivne časovne razmejitve za vnaprej vračunane stroške in rezervacije imajo resda marsikatero skupno značilnost, a je priznavanje stroškov, potrebnih za njihovo oblikovanje, vseeno različno obdavčeno. Rezervacije so običajno polovično davčno priznane ob oblikovanju, vnaprej vračunani stroški (pasivne časovne razmejitve) pa v celoti.
Organizacija mora pri sestavitvi računovodskih izkazov in knjiženju poslovnih dogodkov upoštevati tudi temeljne računovodske predpostavke. Te so zapisane v okviru SRS. Ena od njih je predpostavka upoštevanja nastanka poslovnega dogodka. Skladno z njo mora organizacija računovodske izkaze sestavljati tako, da upošteva čas nastanka poslovnega dogodka. Za knjiženje torej ni pomembno, ali je organizacija prejela ali izdala račun ali drug dokument, ki ustreza opredelitvi knjigovodske listine. Prav tako ni pomembno, ali je v zvezi s poslovnim dogodkom prejela ali izvedla plačilo.
Vračunani stroški
Organizacija vračunane stroške ali odhodke knjiži zato, da zagotovi, da so v poslovnem letu pripoznani in knjiženi vsi stroški, ki se nanašajo na poslovne dogodke, ki so nastopili v poslovnem letu, za katero poroča. Torej ne glede na to, ali je organizacija prejela račun, in ne glede na to, da ga še ni plačal. Organizacija z vračunanimi stroški enakomerno obremeni poslovni izid in tudi zaloge s stroški, ki so posledica nastalih poslovnih dogodkov. Kot posledico vračunanih stroškov običajno pripozna pasivno časovno razmejitev.
Pasivne časovne razmejitve poleg vračunanih stroškov obsegajo še vnaprej vračunane odložene prihodke. Odloženi prihodki nastanejo, če je organizacija storitve že zaračunala (ali so bile te morda celo plačane), a še niso bile opravljene. Lahko nastanejo tudi za pokrivanje določenih stroškov.
Primeri vračunanih stroškov kot ene od oblik pasivnih časovnih razmejitev vključujejo obresti za prejeta posojila, pri katerih organizacija še ni prejela obračuna posojilodajalca, opravljene storitve, za katere še ni prejela računa, in podobno. Ker gre za oceno, ki jo organizacija knjiži na presečni dan, knjiženje običajno poteka ako, da organizacija za znesek, ki ga bo morala plačati, obremeni ustrezno vrsto stroškov in pripozna pasivne časovne razmejitve. Tako zagotovi, da je poslovni izid pravilno obremenjen s stroški, in sicer v obdobju nastanka poslovnega dogodka.
Rezervacije
Vsebinsko obstaja razlika med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami in rezervacijami. Razlikujejo se v stopnji (ne)gotovosti: dolgoročne pasivne časovne razmejitve nastanejo v povezavi z vračunanimi stroški, to pomeni, da je poslovni dogodek že nastal, a še ni plačan, običajno pa organizacija tudi računa do dneva bilanciranja ni prejela.
Rezervacija je tak dolg, pri katerem ni mogoče natančno opredeliti, kdaj bo nastala in kolikšen znesek bo potreben za njeno poravnavo. Kar pomeni, da gre še za stopnjo višjo negotovost kot pri pasivnih časovnih razmejitvah. Pri rezervaciji v primerjavi z obveznostjo ne moremo natančno opredeliti zneska, ki bo povzročil odliv gospodarskih koristi. Prav tako ne moremo natančno opredeliti trenutka, v katerem bo prišlo do odliva. Oblikovanje rezervacij v praksi je pogosto povezano z dogodki s tožbami, kjer je izid neznan, z danimi jamstvi za popravila v garancijskem roku in podobnim.
Rezervacije za tožbe
Kadar organizacija nastopa kot tožena stranka in poslovodstvo oceni, da obstaja velika verjetnost, da bo v zvezi s tožbenim zahtevkom prišlo do plačila, mora oblikovati rezervacije v velikosti pričakovane poravnave. Če se tožba v letu ne zaključi, mora organizacija na bilančni presečni datum presoditi, ali je velikost rezervacije še ustrezna, in jo po potrebi popraviti, torej povečati ali zmanjšati.
Rezervacije za popravila v garancijskem roku
Pri prodaji proizvodov prodajalci kupcem za kupljene proizvode običajno dajejo različne oblike jamstev. Po SRS 15.32 organizacija pripozna prihodke od prodaje, a v breme poslovnih odhodkov oblikuje rezervacijo, če prodajna cena proizvoda zajema tudi stroške pregledov in popravil v jamstvenem roku. Pri tem mora seveda izpolnjevati pogoje za pripoznanje rezervacije: da obstaja obveza zaradi sedanjega ali preteklega dogodka, da je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odliv gospodarskih koristi, in najpomembneje, da je organizacija zmožna znesek obveze zanesljivo izmeriti. Izmeri ga lahko na podlagi zgodovinskih podatkov, če gre za nov proizvod, pa na primer na podlagi podatkov o zneskih popravil tovrstnih proizvodov pri konkurenci.
Rezervacije za kočljive pogodbe
Kočljiva pogodba je tista, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez presegajo gospodarske koristi, ki jih organizacija pričakuje iz take pogodbe. Stroške izpolnitve pogodbe bo organizacija utrpela v zvezi s kočljivo pogodbo do njenega izteka ali kot posledico prekinitve, vključno z vsemi nadomestili, ali kot pogodbeno kazen. Če organizacija pogodbo opredeli kot kočljivo, oblikuje rezervacijo za obstoječe obveze, ki jih bo morala po pogodbi poravnati.
Dolgoročne prodajne oziroma nabavne pogodbe lahko postanejo kočljive, če nabavni stroški naraščajo, prodajne cene pa padajo, kupcu in prodajalcu pa se ne uspe dogovoriti o zvišanju prodajnih cen. V takem primeru bodo stroški izpolnitve pogodbe presegali koristi, zato mora organizacija oblikovati rezervacijo za kočljivo pogodbo.
Rezervacije za dana finančna jamstva
Teh računovodski standardi sicer posebej ne omenjajo, se pa tovrstni poslovni dogodki pogosto pojavljajo v praksi, kjer so bolj znani kot finančna poroštva za poplačilo prejetih posojil. V skladu z izbrano računovodsko usmeritvijo se lahko organizacija odloči, da bo dana finančna jamstva merila kot rezervacijo.
Druge rezervacije
Rezervacij je še več vrst, na primer rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter rezervacije za reorganizacijo. Računovodski standardi natančno določajo pravila njihovega oblikovanja, črpanja, odprave in merjenja.
USMERITVE ZA OLAJŠAVE RAZISKAVE IN RAZVOJ 2017
Zavezanci za davek lahko v skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) oziroma 61. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ do višine davčne osnove. Zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
Dokazovanje upravičenosti do uveljavljanja olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj ter zastaranje
Dokazno breme pri dokazovanju upravičenosti do uveljavljanja olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj je skladno z določili 76. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) na strani zavezanca za davek, ki mora za svoje trditve predložiti dokaze. ZDavP-2 v 77. členu še določa, da če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zavezanec za davek mora imeti vso dokumentacijo na razpolago že ob oddaji davčnega obračuna, v katerem uveljavlja olajšavo, in jo mora na zahtevo davčnega organa nemudoma predložiti.
Dokumentacija mora vsebovati poslovni načrt ali posebni razvojni projekt oziroma program, vsebina katerega je podrobneje opredeljena v prvem odstavku 8. člena Pravilnika. Poleg tega mora dokumentacija vsebovati tudi ločene podatke po posameznih projektih oziroma programih, za katere je v obrazcu za uveljavljanje olajšave prikazal zbirne podatke. Z vidika davčnega nadzora je pomembno, da davčni zavezanec vlaganja v raziskave in razvoj opredeli podrobno in na način, da je možno naknadno preverjanje skladnosti s projektom oziroma razvojnim programom.
Priprava poslovnega načrta, posebnega razvojnega projekta oziroma programa
Raziskovalno-razvojna dejavnost mora biti vnaprej jasno načrtovana in opredeljena v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu (2. točka prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2 oziroma 2. točka prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 in prvi odstavek 8. člena Pravilnika). Ta načrt, projekt oz. program mora biti pripravljen tako, da omogoča naknadno preverjanje skladnosti izvedbe s prvotnim načrtom, iz njega pa mora biti tudi jasno razvidno, da ima dejavnost, ki je bila izvedena, značilnosti raziskovalno-razvojne dejavnosti.
Poslovni načrt ali posebni razvojni projekt oziroma program mora vsebovati vsaj:
- naslov raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa,
- opis vsebine raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa,
- seznam predvidenih aktivnosti raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa z
oceno stroškov po posameznih aktivnostih in obdobjih,
- načrtovane mejnike med izvajanjem raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa,
- rezultate raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa.
Projekt se tekom izvajanja lahko spreminja in dopolnjuje, kar pa mora biti transparentno in sledljivo.
Posebnosti pri razvoju programja (software)
Za projekte, za katere se uveljavlja davčna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj na področju programja (software), si zavezanci za davek lahko pri dokazovanju RR dejavnosti pomagajo s sprejetim OECD priročnikom Frascati 2015 ter gradivom, na katerega MGRT napotuje na svojih spletnih straneh.
Primeri dejavnosti, povezanih s programsko opremo, ki so po priročniku Frascati 2015 izključene iz RR, so:
- razvoj programske opreme za poslovno aplikacijo ter informacijskega sistema z uporabo poznanih metod in obstoječih programskih orodij,
- dodajanje funkcionalnosti uporabniškim programom (vključno z osnovnimi funkcionalnostmi vnosa podatkov),
- ustvarjanje spletnih strani ali programov z uporabo obstoječih orodij,
- uporaba standardnih metod enkripcije, varnostnega preverjanja ter testiranja integritete podatkov,
- prilagoditev proizvoda za posebno uporabo, razen če je med tem procesom dodano znanje,ki pomembno izboljša osnovni program,
- rutinsko iskanje in popravljanje programskih napak (razhroščevanje) v obstoječih sistemihin programih, razen če je izvedeno pred koncem procesa eksperimentalnega razvoja.
Raziskovalno-razvojni koncept v programski opremi v priročniku Frascati 2015 ponazarjajo sledeči primeri:
- razvoj novih operacijskih sistemov in jezikov,
- oblikovanje ter uvedba novih iskalnikov, ki temeljijo na izvirnih tehnologijah,
- napor za razreševanje konfliktov znotraj strojne opreme ali programske opreme na osnovi postopka reinženiringa sistema ali omrežja,
- ustvarjanje novih ali bolj učinkovitih algoritmov na osnovi novih tehnik,
- ustvarjanje novih ali izvirnih enkripcij ali varnostnih tehnik.
-
Zunanja raziskovalno-razvojna dejavnost
Zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno dejavnost. Slednja vključuje stroške pogodb z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci, ki delajo na raziskovalno-razvojnem projektu oziroma programu; stroške pogodb za izvajanje raziskovalno razvojnih aktivnosti, sklenjenih z raziskovalnimi-razvojnimi organizacijami in drugimi osebami, ki so registrirane za opravljanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti.
To pomeni, da lahko naročnik raziskovalno-razvojnih storitev uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih je opredelil v svojem poslovnem načrtu oziroma v svojem razvojnem projektu. Zavezanec (druga oseba oziroma druga javna ali zasebna raziskovalna organizacija – ali rezident ali nerezident), ki po naročilu izvaja raziskovalno razvojno storitev za drugega zavezanca pa davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ne more uveljavljati.
Kaj je cilj projekta?
Ključno merilo za RR je zasledovanje izvirnih in zahtevnejših ciljev skozi ustvarjanje »novega znanja« (kot je iskanje še neodkritih pojavov, struktur in povezav). Izključiti je treba vsako uporabo že razpoložljivega znanja (prilagoditev, prikrojitev itd.), ki ne poskuša razširiti trenutnega znanja. Opišite, kaj je cilj vašega projekta. Npr. cilj je lahko razvoj novega, izboljšanega ali spremenjenega produkta, procesa ali storitve. Jasno opišite tudi, zakaj ste se odločili za razvoj. Npr. na trgu produkt/proces/storitev ne obstaja. Produkt/proces/storitev obstaja, vendar je zaradi novih spoznanj možno razviti boljšega, spremenjenega, mu dodati funkcionalnosti ali novo uporabnost, pri čemer natančno opredelite tudi razloge, zakaj ste se odločili za razvoj, kaj je podlaga za nov razvoj (nova spoznanja na posameznem področju, razvoj tehnologije ipd.), ter opišite, v čem je nov produkt/proces/storitev drugačen od tistega, ki morebiti na trgu že obstaja. Sprememba se lahko nanaša na funkcionalnosti (npr. nove zahteve trga oz. uporabnikov), učinkovitost produkt/proces/storitev (manjša poraba energije), lahko gre za cenovno ugodnejši produkt/proces/storitev, večjo kvaliteto uporabljenih materialov ipd.
NOTRANJE KONTROLE PRI OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTVIH
V mednarodnem okolju se vse bolj povečuje pomen notranjega kontroliranja. Le ta ima dva pomembna cilja in sicer:
- Zmanjšuje nenamerne napake
- Odkrije manjše napake, ki lahko postanejo večje
Vzpostavi ga poslovodstvo, izvajajo pa ga zaposleni. Začetek notranje kontrole nastopi že pri nabavi osnovnih sredstev, kjer se potrdi sama nabava sredstva. V smislu računovodstva pa mora biti podkrepljena s dokumentacijo. Smiselno je, da organizacije, ki niso zavezane k reviziji (notranji ali zunanji) same ustvarijo postopke nadzora v okviru drugih služb.
Notranje kontrole pri osnovnih sredstvih
Osnovna sredstva so pomembna postavka v računovodskih izkazih, še posebej v podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo. Zaradi tega je zelo pomembno, da so vrednotena pošteno, da niso precenjena in da dejansko obstajajo.
Tveganje obstoja je eno od glavnih tveganj, kjer bi morala organizacija sredstvo pripoznati zaradi prodaje, uničenja
Tveganje popolnosti – osnovno sredstvo ni bilo pripoznano kot osnovno sredstvo. Do tveganja popolnosti prihaja predvsem pri osn. Sredstvih v pripravi, kjer nabava traja dalj časa (niso vključeni stroški nabave)
Tveganje časovnega preseka - osnovno sredstvo je prodano, formalno pa zadrži lastništvo.
Tveganje pravice – med sredstvi izkazuje tako sredstvo, ki ga ne obvladuje ali ni namenjeno proizvodnji.
Tveganje vrednosti in natančnosti – pravilna razvrstitev med zemljišča, zgradbe in opremo . Določiti mora tudi dobo koristnosti (stopnjo amortiziranja).
Samoocena ustreznosti notranjih kontrol pri osnovnih sredstvih
Če organizacija nima ne zunanje in ne notranje kontrole lahko sama oceni ali ima zadosten sistem kontrol, ki zagotavlja čim manj napak v računovodskih izkazih.
Čas aktiviranja je trenutek, ko je osnovno sredstvo pripravljeno za uporabo. V vrednost so vključeni vsi stroški nabave. Če je osnovno sredstvo izdelano v lastni režiji je potrebno paziti, da vrednost le-tega ni večja od primerljive vrednosti na trgu. S tem bi bilo osnovno sredstvo precenjeno.
Osnovno sredstvo je lahko pridobljeno tudi z zamenjavo za nedenarno sredstvo ali za minimalno plačilo. Tako sredstvo je potrebno pošteno ovrednotiti , razliko pa prenesti v kot dobiček .
PRIPRAVA NA DAVČNI INPEKCIJSKI NADZOR
Davčni organ pri izbiri zavezancev upošteva kako velikost davka vpliva na javne finance in da so vsi zavezanci enakomerno nadzirani. Pomembno je, da se na davčni inšpekcijski nadzor (DIN) dobro pripravimo. Pomembno je, da vemo za katero obdobje bomo imeli DIN. Dopusten je do zastaranja t.j. do 5 let, če gre za promet z nepremičninami in davek od daril je zastaralni rok daljši (10 let). Pri velikih gospodarskih družbah se nadaljujejo od zadnjega pregledanega obdobja. DIN lahko pričakujemo vsakih 5 let. DIN lahko pri s.p.-jih in malih gospodarskih družbah obsega največ tri davčna obdobja. Ob sumu neplačila davkov se lahko to obdobje razširi, vendar ne sme preseči roka 5 let.
V strukturi javno finančnih prihodkov največji delež pobranih dajatev predstavljajo prispevki za socialno varnost, davki na promet in storitve, ter davek na dohodek in dobiček.
Na izbor zavezancev za DIN vpliva; stopnja tveganja (anonimnost prijave, neskladja pri davčnih obračunih, tveganost dejavnosti, nepravilnosti v prejšnjih nadzorih
Aktualna področja davčno inšpekcijskega nadzora v letu 2017:
-Sistemske utaje ddv s poudarkom na novo registriranih zavezancih, kateri ustanovitelji so tuje pravne osebe.
-Neprijavljeni dohodki oz. premoženje
-Transferne cene
-Izdaje računov v gotovinskem poslovanju
-Kmetijska dejavnost in delo na črno
-Delo tujcev pri čezmejnem opravljanju dejavnosti
-Zaposlovanje na črno v dejavnostih s pretežno gotovinskem poslovanju
-Nagradne igre v igralnicah
Inšpektor pri delu lahko uporablja fotoaparat in opremo za snemanje, lahko vzame vzorce blaga, zasede dokumente, nosilce podatkov, lahko vstopa v objekte in zemljišča.
Inšpektorja pri pregledu zavezuje načelo ekonomičnosti, to pomeni, da mora biti DIN opravljen v čim krajšem času.
DIN se začne z izdajo sklepa, pregled se začne v 8 dneh po izdaji sklepa. Davčnih knjig ni več mogoče spreminjati prav tako ni več dopustna samo prijava. Osemdnevni rok pred pričetkom je zaradi opravičljivih razlogov mogoče spreminjati. Inšpektor in zavezanec se lahko dogovorita o kraju pregledovanja. Inšpekcijski nadzor se naj bi zaključil v šestih mesecih so pa tudi izjeme, kjer nadzor traja dlje časa.
Glede komuniciranja za Inšpektorjem se je potrebno v naprej dogovoriti ali bo računovodski servis določen kot oseba za dajanje podatkov, kakšna pojasnila sme računovodski servis posredovati ali jih bo podal zavezanec sam
Med zavezancem in računovodskem servisu je potrebno urediti pisno pooblastilu o zastopanju in opredeliti obseg zastopanja.
Pri zagovarjanju lahko uporabimo tudi uradno objavljena Fursova stališča glede enakovrstnih ali podobnih poslih.
ODBITKI DDV OB POSEBNIH SITUACIJAH
Do zmanjšanja poslovne aktivnosti davčnega zavezanca ali celo začasne prekinitve dejavnosti lahko pride iz različnih razlogov. V takih obdobjih zavezancem pravica do odbitka DDV ne ugasne. Tudi v obdobju začasnega nedelovanja namreč prejema račune za obratovalne stroške, najemnino, računovodske storitve... DDV od teh računov je na splošno odbiten.
Za uveljavitev odbitka DDV je pomembno izpolnjevanje naslednjih pogojev:
- da je z dobavo blaga oz. storitvijo od drugega davčnega zavezanca nastala obveznost za obračun DDV
- da gre za blago oz. storitev od katere je bil obračunan DDV in jih bo davčni zavezanec uporabil za obdavčljive transakcije
- da ima davčni zavezanec račun, na podlagi katerega lahko odbije DDV
- če pri transakciji ne gre za goljufijo oz. zlorabo sistema DDV
Začetek opravljanja dejavnosti
Zavezanec, ki bo opravljal ekonomsko dejavnost, pri kateri bo imel pravico do odbitka DDV na dan identifikacije popiše osnovna sredstva, zaloge materiala in blaga ter kupljene storitve, ki jih bo porabil po identifikaciji, ker mu je namreč dovoljen odbitek DDV tudi za blago in storitve, nabavljene pred identifikacijo, ki jih bo uporabil po identifikaciji.
Lahko pa se pravna ali fizična oseba identificira za namene DDV že pred prvim aktivnostmi (nabava osnovnih sredstev, pripravljalna dela...) . Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost davčnemu organu predloži pogodbe, poslovni načrt...
Odbitek pri prepozni identifikaciji
Če se davčni zavezanec ne identificira pravočasno in to stori naknadno s samoprijavo ali pa ga odkrije davčni organ v okviru inšpekcijskega nadzora se od datuma, ko bi moral postati zavezanec za obračun DDV obračuna po izdanih računih DDV, prav tako pa se mu od tega datuma prizna tudi DDV, ki ga je plačal ob nabavah.
Neaktivna obdobja
Zavezanec ima pravico, da tudi v obdobju začasne neaktivnosti odbija Ddv od dobav, ki so potrebna za obstoj zavezanca. Se pa dogaja, da davčni kontrolorji pozivajo zavezance, naj popravijo (zmanjšajo) odbitek DDV za obdobje začasnega nedelovanja.
Odbitek DDV v času likvidacije in stečajnega postopka
Dobave blaga in storitev opravljene v času likvidacije oz. stečajnega postopka se štejejo za obdavčljiv promet in je potrebno od vsake transakcije obračunat DDV. Podjetje v stečaju pa ima tudi pravico do odbitka DDV.
Za osnovna sredstva naj ima listine, kjer je možna kontrola lastništva (računi, zemljiško-knjižne izpiske).
Slabitev, izločitev, popis osnovnih sredstev
Organizacija mora enkrat letno običajno na koncu leta izvesti popis osnovnih sredstev, kjer fizično popiše vsa sredstva v uporabi in sredstva, katera so uničena. Popisati je potrebno tudi vsa sredstva, ki jih sami ne uporabljajo in jih uporablja nekdo drug.
Določi tudi dobo koristnosti, ki je odraz pričakovane uporabe osnovnega sredstva. Če je amortizacijska stopnja enaka kot je določena z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb ni težav, v nasprotnem primeru pa je lahko strošek amortizacije prevelik ali premajhen.
Obstaja tudi možnost odprave oslabitve, kjer se ugotovi, da pogojev za oslabitev ni več, se oslabitev odpravi. Vsled tega komisija pripravi zapisnik, kjer ugotovi dejavnike, ki so vplivali na odpravo oslabitev (večje popravilo).
PRIPRAVA NA DAVČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR
Davčni organ pri izbiri zavezancev upošteva kako velikost davka vpliva na javne finance in da so vsi zavezanci enakomerno nadzirani. Pomembno je, da se na davčni inšpekcijski nadzor (DIN) dobro pripravimo. Pomembno je, da vemo za katero obdobje bomo imeli DIN. Dopusten je do zastaranja t.j. do 5 let, če gre za promet z nepremičninami in davek od daril je zastaralni rok daljši (10 let). Pri velikih gospodarskih družbah se nadaljujejo od zadnjega pregledanega obdobja. DIN lahko pričakujemo vsakih 5 let. DIN lahko pri s.p.-jih in malih gospodarskih družbah obsega največ tri davčna obdobja. Ob sumu neplačila davkov se lahko to obdobje razširi, vendar ne sme preseči roka 5 let.
V strukturi javno finančnih prihodkov največji delež pobranih dajatev predstavljajo prispevki za socialno varnost, davki na promet in storitve, ter davek na dohodek in dobiček.
Na izbor zavezancev za DIN vpliva; stopnja tveganja (anonimnost prijave, neskladja pri davčnih obračunih, tveganost dejavnosti, nepravilnosti v prejšnjih nadzorih
Aktualna področja davčno inšpekcijskega nadzora v letu 2017:
· Sistemske utaje ddv s poudarkom na novo registriranih zavezancih, kateri ustanovitelji so tuje pravne osebe.
· Neprijavljeni dohodki oz. premoženje
· Transferne cene
· Izdaje računov v gotovinskem poslovanju
· Kmetijska dejavnost in delo na črno
· Delo tujcev pri čezmejnem opravljanju dejavnosti
· Zaposlovanje na črno v dejavnostih s pretežno gotovinskem poslovanju
· Nagradne igre v igralnicah
Inšpektor pri delu lahko uporablja fotoaparat in opremo za snemanje, lahko vzame vzorce blaga, zasede dokumente, nosilce podatkov, lahko vstopa v objekte in zemljišča.
Inšpektorja pri pregledu zavezuje načelo ekonomičnosti, to pomeni, da mora biti DIN opravljen v čim krajšem času.
DIN se začne z izdajo sklepa, pregled se začne v 8 dneh po izdaji sklepa. Davčnih knjig ni več mogoče spreminjati prav tako ni več dopustna samo prijava. Osemdnevni rok pred pričetkom je zaradi opravičljivih razlogov mogoče spreminjati. Inšpektor in zavezanec se lahko dogovorita o kraju pregledovanja. Inšpekcijski nadzor se naj bi zaključil v šestih mesecih so pa tudi izjeme, kjer nadzor traja dlje časa.
Glede komuniciranja za Inšpektorjem se je potrebno v naprej dogovoriti ali bo računovodski servis določen kot oseba za dajanje podatkov, kakšna pojasnila sme računovodski servis posredovati ali jih bo podal zavezanec sam.
Med zavezancem in računovodskem servisu je potrebno urediti pisno pooblastilu o zastopanju in opredeliti obseg zastopanja.
Pri zagovarjanju lahko uporabimo tudi uradno objavljena Fursova stališča glede enakovrstnih ali podobnih poslih.
VIRI: revija IKS, interni viri, FURS
