Primeri, v katerih neplačano delo ne predstavlja dela na črno.
Delo na črno, zaposlovanje na črno ter opravljanje dejavnosti na črno so na splošno gledano prepovedani. Kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno, kot tudi katere dejavnosti in dela ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?

--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo

POMEBNO V ČASU EPIDEMIJE: 
--> ZADNJE NOVICE - Koronavirus, podjetništvo, espe, s.p., čakanje, subvencije, pomoč
--> Pristar je 24 ur/dnevno na voljo pogodbenim partnerjem preko posebnih komunikacijskih linij

Zakon kot delo na črno opredeljuje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

• pravna oseba oz. samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki ni določena v njenem ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti;
• pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub izrečeni prepovedi opravljanja dejavnosti;
• tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
• pravni subjekt s sedežem v državi članici EU, Evropskega gospodarskega prostora ali Švici ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z določbami o storitvah na notranjem trgu;
• posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela.

Prepovedano je tudi omogočanje dela na črno, za kar šteje dejanje, s katerim delodajalec ali posameznik omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno, ali če sklene pogodbo o opravljanju dela z drugo osebo, za katere ve, da opravljajo delo na črno.
 
Za zaposlovanje na črno šteje, če delodajalec:

• omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oz. ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali je delavca v času  delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
• z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela,
• omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, o študentskem delu,
• nezakonito zaposli državljana tretje države, kot tudi
• kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, da zanj opravlja delo na črno.

Dejavnosti in dela, ki niso delo ali zaposlovanje na črno
Na drugi strani zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne predstavljajo dela ali zaposlovanja na črno. V to skupino spadajo:

• sosedska pomoč, to je opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila;
• sorodstvena pomoč kot brezplačno opravljanje del in storitev za zakonca ali za osebe v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v svaštvu do vštetega drugega kolena;
• nujno delo, to je vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč;
• humanitarno delo, karitativno delo in delo za invalidske organizacije, ko gre za brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki imajo status humanitarne, karitativne ali invalidske organizacije; brezplačno opravljanje dela za zagotovitev pripravljenosti, usposobljenosti in izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu,
• prostovoljno delo kot delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist;
• dobrodelno delo kot brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele;
• osebno dopolnilno delo, ter
• brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Za zaposlovanje na črno pa poleg navedenega ne šteje tudi kratkotrajno delo, za kar gre pri brezplačnem opravljanju dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo zakonec lastnika, zakonec enega od staršev lastnika, oseba, s katero je lastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, ali starši in otroci zakonca lastnika.

Sankcije v primeru kršitev
Za kršitev določb o prepovedi zaposlovanja, dela in opravljanja dejavnosti na črno so predpisane globe, ki so odvisne od kršitelja ter resnosti kršitve. Globe za kršitev prepovedi dela na črno znašajo od 2000 do 26.000 evrov za pravne osebe in samozaposlene osebe ter od 520 do 2600 evrov za odgovorne osebe ter od 1000 do 7000 evrov za posameznike. Globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno znašajo od 5000 do 26.000 evrov za delodajalce, od 500 do 2500 evrov za odgovorne osebe delodajalca z globo do 2500 evrov pa se lahko kaznuje tudi posameznik, ki mu delodajalec omogoči delo brez sklenitve ustrezne pogodbe. delodajalec omogoči delo brez sklenitve ustrezne pogodbe. 

VIR: Svet Kapitala, Klemen Šuligoj, 21.9.2020