Za upokojence je na voljo kar nekaj oblik opravljanja dela, ki pa različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine. Upokojenec lahko poleg zaposlitve delo opravlja preko s.p. ali d.o.o., civilnih pogodb, osebnega dopolnilnega dela in kratkotrajnega dela.

Upokojenec lahko tudi po upokojitvi dela oziroma opravlja dejavnost. Pri tem pa mora upoštevati, da različne oblike dela različno vplivajo na njegovo pravico do prejemanja pokojnine.
Upokojenec lahko opravlja delo v eni izmed spodaj naštetih oblik dela:

•    preko pogodbe o zaposlitvi (delavec v delovnem razmerju)
•    preko samozaposlitve
•    preko ene od civilnih pogodb (podjemna, avtorska, mandatna itd.)
•    preko začasnega in občasnega dela upokojencev
•    preko osebnega dopolnilnega dela
•    preko kratkotrajnega dela

Upokojenec in pogodba o zaposlitvi
Upokojenec, ki tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev (kombinacija delovne dobe in starosti) nadaljuje z opravljanjem dela v delovnem razmerju, se lahko odloči za delno upokojitev. To pomeni, da še naprej ostane v delovnem razmerju, vendar pa se delovna obremenitev zmanjša. Upokojenec tako dela manj ur (ZPIZ-2 določa, da najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko), hkrati pa prejema delno pokojnino v višini razlike do polnega delovnega časa (8 ur dnevno ali 40 ur tedensko).

Upokojenec, ki pa nadaljuje z opravljanjem dela v nespremenjenem (polnem) obsegu, pa je upravičen do prejemanja 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve.
Kadar se pa upokojenec ponovno zaposli, pa je upravičen do sorazmerne pokojnine, ki je odvisna od dolžine delovnega časa:
•    75 odstotkov, ko znaša delovni čas od 10 do 14 ur tedensko,
•    62,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 15 do 19 ur tedensko,
•    50 odstotkov, ko znaša delovni čas od 20 do 24 ur tedensko,
•    37,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 25 do 29 ur tedensko,
•    25 odstotkov, ko znaša delovni čas od 30 do 34 ur tedensko in
•    12,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Samozaposlitev
•    V primeru samozaposlenih upokojencev so možnosti dokaj podobne upokojencem v delovnem razmerju.
•    Upokojenci, ki so hkrati lastniki (družbeniki) in poslovodne osebe v svojih d.o.o.-jih, morajo funkcijo poslovodstva prenesti na drugo osebo, če želijo prejemati polno pokojnino.
Pogodbe civilnega prava (t. i. drugo pravno razmerje)
•    Upokojenci, ki opravljajo delo na podlagi t. i. drugega pravnega razmerja (preko pogodb civilnega prava: podjemna, avtorska, mandatna pogodba idr.) niso obvezno zavarovani iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak so zavarovani le za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru morajo izplačilu prišteti 8,85% prispevka delodajalca (oz. v tem primeru naročnika).
•    Delo preko civilnih pogodb, ne glede na obseg in višino izplačila, ne vpliva na upokojenčevo pokojnino.

Začasno in občasno delo upokojencev
•    Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
•    Delo preko pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojencev, tako kot pri delu preko civilnih pogodb, ne vpliva na upokojenčevo pokojnino.
Osebno dopolnilno delo
•    Upokojenec lahko dodatno zasluži tudi z opravljanjem osebnega dopolnilnega dela.

Kratkotrajno delo
Za kratkotrajno delo se torej šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:
•    zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
•    zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
•    oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
•    starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Kratkotrajno delo se lahko opravlja največ 40 ur mesečno.

MladPodjetnik.sii, Nejc Setnikar — 04.01.2016
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.