Državne štipendije


Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev ter vzpostavljanje enakih možnosti za izobraževanje. Hkrati je njen namen v odgovornosti upravičencev za izobraževanje, skrajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z izobraževalnim procesom.


Uveljavljanje državne štipendije 

Obrazci:

Vlogo oddate centru za socialno delo.

Upravičenci
Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki:

V imenu mladoletnih dijakov za štipendijo zaprosijo njihovi starši. Za štipendijo lahko zaprosi tudi mladoletnik sam, vendar morajo vlogo podpisati tudi zakoniti zastopniki. Štipendije se podeljujejo za študij na 1. in 2. bolonjski stopnji. Državno štipendijo za izobraževanje v tujini lahko pridobi državljan Republike Slovenije pod splošnimi pogoji iz zakona (ZŠtip-1) , če se izobražuje po  javno veljavnem izobraževalnem  programu. 

Višina državne štipendije
Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede:  

dohodkovni razredi

povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače

osnovni znesek državne štipendije v evrih za polnoletne 

osnovni znesek za mladoletnega dijaka

1

do 30 %

190

95

2

nad 30 % do 36 %

160

80

3

nad 36 % do 42 %

130

65

4

nad 42 % do 53 %

100

50

5

nad 53 % do 56%

70

35


Sestavljanje štipendij
Od 1. 1. 2014 se lahko hkrati z državno štipendijo prejema tudi drugo štipendijo (npr. občinsko, s strani države nesofinancirano kadrovsko štipendijo)

 Dodatki k višini državne štipendije
K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke: 


1. Dodatek za bivanje:

Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.


2. Dodatek za uspeh:
Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

 

Razred

Povprečna ocena dijaka

Višina dodatka za uspeh v evrih/mesec

1

od vključno 4,0 do vključno 4,25

17

2

nad 4,25 do vključno 4,50

22

3

nad 4,50 do vključno 4,75

30

4

nad 4,75

40

Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih:

 

Razred

Povprečna ocena študenta

Višina dodatka za uspeh v evrih/mesec

1

50 ali več ECTS, nad 8,00

17

2

50 ali več ECTS, nad 9,00

22

3

55 ali več ECTS, nad 8,00

30

4

55 ali več ECTS, nad 9,00

40

Do dodatka za uspeh po tem členu ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa. V primeru izobraževanja, kjer obveznosti niso opredeljene z ECTS ali se skupno število ECTS razlikuje od 60, mora študent za 1. in 2. razred izkazati, da je z navedeno povprečno oceno opravil 80 % obveznosti letnika, za 3. in 4. razred pa 90 % obveznosti letnika.

3. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami


Trajanje in izplačevanje državne štipendije
Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanjaIzplačuje se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končnem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačuje. Štipendist je na podlagi vloge upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo. 
 
Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome le v primeru štipendijskega razmerja, sklenjenega v preteklem študijskem, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Štipendist je upravičen do prejemanja državne štipendije v času podaljšanega absolventskega staža, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije ali kakšne druge štipendije (upravičenost za dobo 12 mesecev). Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja (diplomo)

 

Izplačilo državne štipendije v enkratnem znesku
Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini
Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto tudi v primeru, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim ali študijskim programom.


Mirovanje štipendijskega razmerja
Štipendijsko razmerje miruje, če:


Prenehanje štipendijskega razmerja
Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

Če center za socialno delo ugotovi, da je štipendist pridobil štipendijo na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, v skladu s šestim odstavkom 99. člena zakona odpravi odločbo o dodelitvi državne štipendije za tisto šolsko oziroma študijsko leto, za katero je bila pridobljena državna štipendija na podlagi neresničnih podatkov, in za šolsko oziroma študijsko leto, ki temu sledi.v

 

 

Natisni