Kako prepoznamo prikrito delovno razmerje?
Prikrito delovno razmerje je v slovenskem delovnem pravu ena najpogostejših inšpekcijskih nepravilnosti. Gre za situacijo, ko oseba formalno opravlja delo na drugi pravni podlagi (npr. kot samostojni podjetnik, prek podjemne ali avtorske pogodbe), dejansko pa dela pod pogoji, ki so značilni za delovno razmerje. Če so ti elementi podani, mora biti delo opravljeno izključno na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne glede na želje ali dogovor med delodajalcem in delavcem.
Najpogostejši pokazatelji
1. Delo se opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca
Če oseba ne odloča samostojno o načinu, času ali poteku dela, gre praviloma za element delovnega razmerja.
2. Vključitev v organiziran delovni proces
Kadar izvajalec dela skupaj z zaposlenimi, se ravna po internih pravilih (evidenca časa, odmori ipd.) in uporablja sistem vodenja podjetja, je to jasen znak odvisnosti.
3. Osebno opravljanje dela
Samostojni podjetnik lahko načeloma delo opravi s pomočjo drugih oseb. Če pa ga mora opraviti izključno sam, se kaže odvisnost od naročnika.
4. Delo poteka v delovnem času in prostorih delodajalca
Če naročnik določi delovni čas, prisotnost, odmore ali prostor dela, je to tipičen element zaposlitve.
5. Uporaba sredstev delodajalca
Naročnik zagotavlja orodja, opremo, material in tehnologijo, izvajalec pa pri tem nima podjetniškega tveganja.
6. Kontinuiteta in trajanje dela
Če delo traja dlje časa in se izvaja podobno kot pri redno zaposlenih delavcih, gre pogosto za prikrito zaposlitev.
7. Periodično plačilo
Redna, mesečna izplačila so značilna za delovno razmerje, ne za klasične civilne pogodbe.
Čim več teh elementov je prisotnih, tem večja je verjetnost, da gre za prikrito delovno razmerje.
Zakonske posledice za delodajalca
Če inšpektorat ugotovi, da delo predstavlja prikrito delovno razmerje, ima delodajalec naslednje obveznosti:
- sklenitev pogodbe o zaposlitvi,
- obračun in plačilo vseh prispevkov za socialno varnost za nazaj,
- morebitno izplačilo razlik v plači,
- globa od 3.000 do 20.000 EUR za pravno osebo ali samostojnega podjetnika.
Tveganja so torej finančno in pravno izjemno visoka.
Kdaj je lahko uporaba s. p. zakonita?
Sodelovanje s samostojnim podjetnikom je povsem zakonito, če ta resnično deluje samostojno, npr.:
- samostojno določa potek dela,
- uporablja lastna sredstva in orodje,
- nosi podjetniško tveganje,
- ima več naročnikov,
- delo opravi na podlagi dogovorjenega rezultata, ne v delovnem procesu naročnika.
Ključno vodilo je: če je oseba dejansko odvisna od naročnika, mora biti zaposlena.
Zaključek
Prikrito delovno razmerje ni le termin iz strokovne literature, ampak pomemben pravni koncept, ki zagotavlja zaščito delavcev in hkrati preprečuje nelojalno konkurenco med delodajalci. Vsako delo, ki vsebuje elemente delovnega razmerja, mora biti urejeno z pogodbo o zaposlitvi. Delodajalci, ki želijo sodelovati s samostojnimi podjetniki, morajo zato skrbno preveriti, ali bo delo resnično opravljeno na samostojen in podjetniški način.
Pravočasno preverjanje, ustrezna dokumentacija in poznavanje zakonodaje so najboljši način, da se izognemo tveganjem in zagotovimo zakonito, pošteno in pregledno delovno okolje.