V skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB lahko dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih v času izobraževanja in pod pogoji, ki jih navaja zakon, pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (t.i. študentsko delo).
Pravno podlago za opravljanje dela predstavlja ustrezno izpolnjena napotnica s strani organizacije oziroma delodajalca, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: posredniki začasnega in občasnega dela dijakov in študentov).

PRIPOROČAMO: ABC zamenjave računovodstva za prihodnost

Namen začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Ob navedenem se poudarja začasna in občasna narava dela dijakov in študentov, torej gre za dela, ki se opravljajo določen krajši čas ali od časa do časa.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov se skladno z Zakonom o delovnih razmerjih – ZDR-1 ne sme opravljati, kadar so podani elementi delovnega razmerja.

Bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov na podlagi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Uradni list RS, št. 27/17) od 1.7.2017 ne sme biti nižja od 4,61 eura. Bruto urna postavka velja za delo, opravljeno od 1.7.2017 dalje.

Dijaki in študenti
Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo:
•             osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
•             osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
•             osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

 Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo tudi osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta ter državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole. To delo lahko opravljajo tudi študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Ob izpolnjevanju navedenih pogojev lahko dijaki in študenti opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov samo, če niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Izpolnjevanje pogoja »statusa« dijaka in študenta posamezniki posredniku začasnega in občasnega dela dijakov in študentov izkažejo s potrdilom o vpisu, indeksom ali ustrezno dijaško ali študentsko izkaznico izobraževalnega zavoda. Ob tem pa izpolnijo in podpišejo tudi izjavo, da niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ob vpisu dijakov in študentov preveri tudi osebno identifikacijo dijaka ali študenta.

Delodajalci
Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (aktualen seznam koncesionarjev). Napotnica se izda v štirih izvodih. Ob pričetku dela morajo biti vsaj trije izvodi napotnice potrjeni (podpisani ali žigosani) s strani posrednika in delodajalca, sicer napotnica ni veljavna. Dijak ali študent ob pričetku dela prejme en izvod potrjene napotnice.

Napotnica se lahko izda tudi v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in podpis. Elektronsko napotnico morata pred pričetkom opravljanja dela potrditi (elektronsko podpisati) tako posrednik kot delodajalec. Dijaku ali študentu pa se na njegovo zahtevo izda tudi napotnica v pisni obliki. Določbe, ki veljajo za napotnico v pisni obliki, smiselno veljajo tudi za napotnico v elektronski obliki. Napotnica velja le ob predložitvi osebnega dokumenta dijaka ali študenta.

Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta, seštevek teh ur, pa mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta na napotnici. Določena je tudi minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov, ki od 1.7.2017 znaša 4,61 evra.

Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena v primeru obstoja elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca) prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon. Kršenje te prepovedi ZDR-1 sankcionira kot prekršek.

Delodajalci morajo ob uporabi začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ob predpisih na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, upoštevati tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti in o odškodninski odgovornosti ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1.

Posredniki
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Kadrovski, organizacijski in drugi pogoji so podrobneje opredeljeni v Pravilniku v poglavju II. Pogoji za opravljanje dejavnosti.

S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje (vrsto in obseg storitve, začetek izvajanja koncesije, čas trajanja koncesijske pogodbe, višino priznanih stroškov, ...). Koncesijska pogodba se lahko sklene največ za določeno koledarsko leto ali manj. Vlagatelj lahko začne posredovati začasno in občasno delo dijakov in študentov s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Pravila postopka podelitve in odvzema koncesije so v ZZZPB določena od 6. do 8. člena  podrobneje pa jih določa Pravilnik v poglavju III. Agencije za posredovanje zaposlitve in dela 1. Pravila postopka podelitve koncesije.

Prispevki
Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku in študentu.

Od zneska na napotnici se plačajo prispevki dijaka oz. študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 %, na znesek na napotnici, pa delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %. Prispevke in dajatve obračuna in odvede posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.

VIR: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti