Spoštovani obiskovalci spletne strani, stranke, poslovni partnerji in ostali.
V petek 26.8.2016 smo v podjetju Pristar d.o.o. opravili prvi po-dopustniški strokovni kolegij. Vreme je bilo primerno, da stvar opravimo »nekoliko drugače«. Pograbili smo svoja gradiva in se odpravili na bližnje športno igrišče, kjer smo v delovnem vzdušju preživeli preostanek službe.
Po končanih službenih obveznostih smo odigrali nekaj športnih iger, pripravili skupno kosilo in potem skupaj zaključili ter pričeli z vikend odmorom.
Nekaj zanimivih tem kolegija pa ponujamo v spodnjih povezavah:
--> KOMISIJSKA IN KONSIGNACIJSKA PRODAJA
--> VROČANJE DOKUMENTOV V DAVČNIH POSTOPKIH
--> OBDAVČITEV POKOJNIN IN DRUGIH DOHODKOV UPOKOJENCEV
--> VLAGANJE V OPREDMETENA SREDSTVA V TUJI LASTI
--> PREPLAČILA IN DDV
--> OBRAČUN DDV NA PODLAGI IZJAVE PO 45. ČLENU ZDD-1
--> TROŠARINE PO 1.8.2016
--> ROK ZA ZAHTEVKE ZA VRAČILO DDV PLAČANEGA V DRUGIH DRŽAVAH
--> REGRES ZA LETNI DOPUST
--> PRISPEVKI ZA TUJE ŠTUDENTE NA OBVEZNI PRASKI
--> OHRANITEV OSNOVNEGA KAPITALA D.O.O.
--> OMEJITEV IZVRŽBE ZARADI PREŽIVLJANJA DRUŽINSKIH ČLANOV
--> RAČUNOVODSKA IN DAVČNA OBRAVNAVA NEKTARIH VRST DEL V DRUŽBENO KORIST - Prostovoljna dela
--> IDNETIFIKACIJA DDV v nekaterih državah EU
Preberite še :
Strokovni kolegij
Komisijska in konsignacijska prodaja
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Pri komisijski in konsignacijski prodaji je temeljno vprašanje, ali komisionar ali konsignator deluje kot zastopnik in prihodke obravnava zgolj v velikosti dogovorjen provizije. Zneske, ki jih zbere v korist tretjih oseb ne gre enačiti s prihodki. Prihodek je zgolj provizija oz. razlika v ceni. Pri veliki večini dejansko lastništvo sploh ne pride v last prodajalca, zato je potrebno pravilno tudi računovodsko opredeliti takšno blago. Komisijsko prodajo pravo ureja Obligacijski zakonik. Razlika med komisijsko in konsignacijsko prodajo je v tem, da sta pri komisijski prodaji obe pogodbeni stranki iz Slovenije, pri konsignacijski prodaji pa je lastnik lahko tujec. Računovodska obravnava komisijske in konsignacijske prodaje je enaka. Proizvajalec prihodke prepozna šele, ko mu preprodajalec sporoči, da je blago prodano. Torej gre za prodaje, kjer proizvajalec oz. veleprodajalec ohrani lastništvo, pošlje blago preprodajalcu, ta pa zanj išče kupca.
Vročanje dokumentov v davčnih postopkih
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Pravno učinkovanje dokumenta je zmeraj odvisno od pravilne vročitve. Pravilno vročanje in poznavanje pravil povečujejo varnost zavezancev, predvsem pa tudi njihovih pooblaščencev za vročanje, med katere pogosto sodimo tudi računovodski servisi. Zavezancem, ki so fizične osebe lahko izbirajo med elektronskim in klasičnim vročanjem, preostalim pa je FURS z 2.1.2016 začel vse dokumente vročati preko portala eDavki, razen za nekatere posebne dokumente, kjer elektronsko vročanje še ne obstaja.
Za davčnega zavezanca je pomembno, da pravilna vročitev povzroči začetek teka rokov, tudi pritožbenega. Zamuda pritožbenega roka pa ima nepopravljive posledice.
Večino takšnih dokumentov svojih strank od letošnjega leta dobivamo kar računovodje, saj pravilom vsaj manjša podjetja svojih certifikatov za eDavke nimajo. Prav je, da stranko opozorimo (pisno z dokazilom) takoj ob prejemu dokumenta, mesečno pa uskladimo stanje na eKarticah z dejanskim stanjem.
Če davčni zavezanec zamudi rok za vložitev pritožbe bo pritožba zavrnjena že bo preverjanju formalnih pogojev, preden bi se sploh pričelo preverjati vsebino pritožbe.
ZUP določa, da se dokumenti vročajo samo ob delavnikih med 6:00 in 20:00, vročanje po elektronski poti pa se lahko opravi kadarkoli. Izjeme so določene z zakonom ali so plod nujnih ukrepov.
Posebna zanimivost je bil letošnji davek oz. nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga letos zavezanci prvič niso dobili domov, ampak so ga dobili v eDavke in nekateri zanj sploh niso vedeli.
Pomembno je, da so zaposlen v servisu pozorni na novo odložene dokumente in tako v pomoč in varovalka podjetnikom.
OBDAVČITEV POKOJNIN IN DRUGIH DOHODKOV UPOKOJENCEV
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Pred upokojitvijo je dobro vedeti, kolikšna bo pokojnina, kako bo obdavčena in kako bodo obdavčeni morebitni drugi prihodki. pokojnina je z nekaj posebnosti obdavčena tako kot plača, drugi dohodki upokojenca pa so različno, odvisno od pravne podlage za njihovo delo. Dohodki ne glede na velikost ne vplivajo na pravico do pokojnine. Vpliva pa nanjo status upokojenca (upravlja dejavnost, lastnik družbe).
Zavarovanec dobi pravico do pokojnine, ko izpolni predpisane pogoje. Delodajalec mora zavarovanca odjaviti iz obveznega pokojninskega zavarovanja, samozaposleni se morajo pri Ajpesu izbrisati iz Poslovnega registra Slovenije. Lastniki poslovodje morajo pred upokojitvijo spremeniti status.
Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih pridobiti pri nižji starosti (skrb otroka do 1. leta, zaposlitev ali služenje vojaškega roka pred 18. letom, škodljivo delovno mesto za zdravje)
V tem letu je mogoče pridobiti pravico do predčasne pokojnine. Ta pravica je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe v letu 16 je za ženske 59 let ter 39 let in 4 mesece dobe, za moške pa 59 let in 4 mesece in 40 let dobe.
Obdavčitev pokojnin
Tudi v letu 2016 večina uživalcev pokojnin med letom ne bo plačevala akontacije dohodnine od pokojnin.
ZDoh-2 loči dva načina obračuna akontacije dohodnine, in sicer če je:
Zavod glavni izplačevalec:
- pokojnine,
- sorazmerni del pokojnine, ko zavarovanec ostane v obveznem zavarovanju dve oziroma tri ure dnevno in hkrati prejema sorazmerni del pokojnine (1. in 2. alineja 3. odstavka 116 člena ZPIZ-2b),
- nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev ali zaposlitev na drugem ustreznem delu
- nadomestilo za čas čakanja ali poklicne rehabilitacije,
- delna invalidska pokojnina, če uživalec ni vključen v zavarovanje,
- začasno nadomestilo ali nadomestilo za invalidnost, če uživalec ni vključen v zavarovanje (90. in 94. člen ZPIZ-1),
- nadomestilo za invalidnost (85. člen ZPIZ-2),
- delno nadomestilo (86. člen ZPIZ-2).
Zavod ni glavni izplačevalec:
- nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu,
- delna invalidska pokojnina, če je uživalec vključen v zavarovanje,
- začasno nadomestilo ali nadomestilo za invalidnost (90. in 94. člen ZPIZ-1), če je uživalec vključen v zavarovanje,
- začasno nadomestilo (84. člen ZPIZ-2).
- Zavod nastopa kot drugi izplačevalec tudi v primeru izplačil pokojnin, in sicer:
delna pokojnina (58. člen ZPIZ-1) oziroma polovica pokojnine (2. odstavek 178. člena ZPIZ-1),
delna pokojnina (40. člen ZPIZ-2),
20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine,
sorazmerni del pokojnine, ko zavarovanec ostane v obveznem zavarovanju najmanj štiri ali več ur dnevno (3., 4., 5., 6. in 7. alineja 3. odstavka (116. člen ZPIZ-2b).
Delo upokojencev v različnih statusih
- Upokojenec kot samostojni podjetnik (še naprej upravlja dejavnost in obdrži izplačilo pokojnine največ ¾)
- Upokojenec v delovnem razmerju (ponovna sklenitev delovnega razmerja (10 ur na teden ne izgubi pravice do pokojnine , če sklene delovno razmerje za več prejema sorazmerni del pokojnine)
- Upokojenec kot lastnik ali prokurist (zavarovati se mora najmanj za ¼ časa)
- Začasno ali občasno delo (traja krajše obdobje in je omejen zaslužek)
- Delo po podjemni pogodbi
- Delo po pogodbi o avtorskem delu
- Kratkotrajno delo
- Osebno dopolnilno delo
VLAGANJE V OPREDMETENA SREDSTVA V TUJI LASTI
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Organizacija opredmetena sredstva v tuji lasti najpogosteje pridobi na podlagi najemne pogodbe. S tem pa so povezani tudi stroški. Če izpolnjuje pogoje za usredstvenje, jih organizacija pripozna kot vlaganja v opredmetena sredstva v tuji lasti. Primeri so različni zato zahtevajo presojo in ločeno računovodsko obravnavo. Pri tem je pomembno vprašanje ali poslovni dogodki povzročajo stroške ali jih je potrebno pripoznati kot osnovna sredstva. Za obračun amortizacije uporabi tiste računovodske usmeritve, ki jih uporablja za lastna sredstva, če je gotova, da ob preteku najema pride sredstvo v njihovo last (primer pohištvo), v kolikor po preteku najema sredstvo ne more priti v njegovo last je doba koristnosti enaka dobi najema po najemni pogodbi .
Pogosto se zgodi dogovor med najemodajalcem in najemnikom, da (običajno določen čas) je najemodajalec oproščen plačila najemnine, ker ob obnovil najeto sredstvo. Po SRS 15.40 taki dogovori predstavljajo spodbudo, ki jo je potrebno tudi pravilno vnesti v poslovne knjige.
Organizacija lahko pridobi tudi brezplačna osnovna sredstva , to pomeni da v zameno takšnega sredstva ni ničesar dala ali plačala. Za pripoznano nabavno vrednost pripozna dolgoročne pasivne časovne razmejitve, ki jih v dobi koristnosti zmanjšuje za obračunano amortizacijo.
Pri sredstvih v upravljanju organizacija loči dva dogodka, ki sta povezana s knjiženjem vlaganj v sredstva v upravljanju – pridobljena sredstva, ki jih uporablja za priključitev odjemalcev na omrežje (elektrika, voda) in sredstva, ki jih organizacija uporablja za opravljanje gospodarske javne službe (koncesije).
PREPLAČILA IN DDV
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Kadar davčni zavezanec (dobavitelj) prejme plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve od drugega davčnega zavezanca (kupec), mora izdati račun za prejeto predplačilo in kasneje, ko je opravljena dobava blaga ali storitve še račun za opravljeno dobavo.
Če je prejemnik fizična oseba (ali druga oseba, ki ni davčni zavezanec ali pravna oseba), pa davčnemu zavezancu (dobavitelj) ni potrebno izdati računa za predplačilo, ampak izda le račun, ko opravi dobavo blaga ali storitev.
Torej za blago oz. storitve, katerega ne more dobavitelj izdobaviti oz. opraviti v tekočem mesecu, plačano pa je že bilo s strani kupca (po predračunu), mora izdati avansni račun.
Če je dobava blaga ali opravljena storitev izvršena do zadnjega dne davčnega obdobja, avansnega računa ni potrebno izdajati. Če dobava blaga ali storitev opravlja postopno, je potrebno za vsako delno dobavo ali vsaj skupno dobavo v posameznem davčnem obdobju izdati (delni) končni račun.
Podatke, obvezne pri izdaji računa mora vsebovati tudi račun za predplačilo. Račun za prejeto predplačilo mora vsebovati še datum predvidene dobave blaga oz. izvršitve storitev ter datum prejetega predplačila. Ko je opravljena dobava blaga ali storitve je potrebno izdati račun za opravljeno dobavo, kjer je potrebno navesti številko izdanega računa za predplačilo.
Če avansni račun za prejeto predplačilo ni izdan, se to šteje kot hujši davčni prekršek.
Davčni zavezanec izda račun za prejeto predplačilo najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je predplačilo prejeto. Davčni zavezanec (kupec), ki prejme račun za dano predplačilo, lahko uveljavi odbitek vstopnega DDV že v davčnem obdobju, ko prejme račun za dano predplačilo. Pri predplačilih nastane obveznost obračuna DDV v mesecu oz. obdobju, ko je predplačilo nastalo in od prejetega zneska predplačila
Obveznost za plačilo DDV nastane na dan prejema predplačila in ne na dan izstavitve računa za predplačilo. Ne glede na to, ali zavezanec izda račun ali ne, mora DDV obračunat na dan prejema predplačila. Prejeto predplačilo predstavlja plačilo za nameravan promet blaga oz. storitev z vključenim DDV, iz katerega se za izračun znesek DDV uporablja preračunane stopnje DDV. Ob dobavi blaga oz. storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oz. storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za predplačilo.
Obračun DDV na podlagi izjave po 45. členu ZDD-1
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Pravni osebi, ki sta se dogovorili za nakup oziroma prodajo, najem, zakup ali leasing nepremičnine s pravico do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami bosta lahko odslej v skladu s spremenjenim Pravilnikom o izvajanju ZDDV-1 na eDavke izjavo o koriščenju pravice oddali do zadnjega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Do sedaj sta morali obe pravni osebi, ki sta se dogovorili za nakup oziroma prodajo oziroma najem, izjavo po 45. členu ZDDV-1 predložiti najkasneje na datum opravljene dobave, zdaj pa bo to mogoče storiti do konca obdobja za predložitev DDV. V drugi polovici julija bo tako na eDavkih omogočena oddaja izjave tudi za tiste dobave, ko je obdavčljivi dogodek nastal po 1. juliju 2016. Sprememba pravilnika je namreč omogočila, da se lahko izjava predloži do konca obdobja za predložitev DDV in vseeno ne bo prepozno predložena.
Izjava po 45. členu ZDDV-1 se lahko izkoristi le, če sta kupec in prodajalec oziroma najemnik in najemodajalec nepremičnine oba davčna zavezanca in ima kupec oziroma najemnik pravico do odbitka celotnega DDV. Takrat se lahko dogovorita, da bo prodajalec oziroma najemodajalec za transakcije, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, tega po predpisani stopnji obračunal in bo šlo zato za obdavčeno dobavo. Izjava je v interesu prodajalca oziroma najemodajalca, saj to vpliva na njegov odbitek DDV pri poslovanju. Če izjava po 45. členu ZDDV-1 ni podpisana, opravlja prodajalec oziroma najemodajalec oproščeno dejavnost in zato ne glede na načina določitve zneska odbitnega DDV tega ne bo mogel v celoti odbiti pri poslovanju.
Da bi bila izjava po 45. členu ZDDV-1 upoštevana, morata izjavo predložiti tako prodajalec oziroma najemodajalec kot kupec oziroma najemnik preko svojih eDavkov.
TROŠARINE PO 1.8.2016
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Trošarine se tudi po novem zakonu plačujejo od trošarinskih izdelkov, ki so bili proizvedeni v Sloveniji, vnesenih v Slovenijo iz drugih članic ali uvoženi v EU.
Plačujejo se od alkohola, alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, energentov in električne energije.
Trošarinski zavezanec je oseba, ki proizvaja trošarinske izdelke, jih vnaša iz držav članic EU v Slovenijo. Trošarinski zavezanec mora priglasiti dejavnost, obračunavati in plačevati trošarino, če pa ta dejavnost ni redna mora pridobiti dovoljenje za plačilo trošarine v režimu odloga plačila.
Nastanek obveznosti za obračun trošarine je v trenutku ko se trošarinski izdelki sprostijo v uporabo. Če so troš. Izdelki popolnoma uničeni ali izgubljeni zaradi narave izdelka trošarine ni treba obračunavati. Kraja se ne šteje za oprostitev plačila trošarine.
Obračun trošarine se opravi do 15. Dne po popisu, plača pa se 60. Dan po popisu. Popis je potrebno predložiti davčnemu organu. Obračunana trošarine, ki je manjša od 10 e ni potrebno plačati.
Za trošarinske izdelke ki jih prejme fizična oseba od druge fizične osebe ni potrebno plačati trošarine. Višini je določena z zakonom.
Če pa račun prejeme npr. nosilec s.p. za opravljanje dejavnosti v Sloveniji pa je dolžan obračunati in plačati trošarino.
Višina trošarine po posameznih artiklih je določena z zakonom.
Za male trošarinske zavezance (kmete) so se spremenili kriteriji zavezanosti. Popis v zakonu.
Le ti predložijo obračun do 31. maja za preteklo leto, plačilo pa sprovedejo do 30.junija.
Obveznost za plačilo trošarine je tudi za elektronske cigarete in polnila za le-te.
Vračilo trošarine
Vračilo za porabo energentov v strojegradnji ni po novem več mogoče; možno pa je vračilo vračila za porabo goriva za stroje, ki se uporabljajo pri opravljanju dejavnosti s področja gradbeništva.
Dodatne podrobnosti glede obračunov trošarin, glede vlaganja dokumentov in vračila pa bodo določene s pravilnikom.
ROK ZA ZAHTEVKE ZA VRAČILO DDV PLAČANEGA V DRUGIH DRŽAVAH
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Slovenski davčni zavezanci, ki nabavljajo blagi in storitve v tujini in jim tam zaračunajo DDV, ter niso identificirani za DDV v tisti državi, da bi zahtevali vračilo DDVja, lahko za tretje države vložijo zahtevek preko eDavkov do 30.6.206, za države EU pa do 30.9.2016.
REGRES ZA LETNI DOPUST
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Kdaj mora delodajalec regres za letni dopust izplačati delavcu?
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje med koledarskim letom pripada sorazmerni del letnega dopusta ter regresa. MDDSZEM je na vprašanje delodajalcev odgovorilo, da je delodajalec delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v prvi polovici koledarskega leta, do 1. julija dolžan izplačati tolikšen del regresa, kolikršen del dopusta je delavec do takrat pridobil (1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve). Preostali del pa najkasneje do konca koledarskega leta oziroma do morebitnega prenehanje delovnega razmerja. Če pa delovno razmerje sklene v drugi polovici koledarskega leta mu mora delodajalec regres izplačati najkasneje do konca koledarskega leta oziroma do morebitnega prenehanja delovnega razmerja.
PRISPEVKI ZA TUJE ŠTUDENTE NA OBVEZNI PRASKI
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Za dijaka ali študenta, ki študira in živi v tujini in se na obvezno prasko odpravlja v Slovenijo se prispevki za socialno varnost ne plačajo. Prispevki za zdravstvo se ne plačujejo saj dijak oziroma študent ni vključen v zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Prav tako se mu ne plača dohodnina od nagrad do zneskov, ki jih predpisuje Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkovi iz delovnega razmerja.
OHRANITEV OSNOVNEGA KAPITALA D.O.O.
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Kaj v praksi pomeni določba drugega stavka 495/1 ZGD-1 po kateri se posojila družbe družbeniku ne štejejo v premoženje družbe, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala?
Namen te določbe je, da je v držbi praviloma vsaj toliko premoženja (aktive), namenjenega poslovanju in zaščiti uponikov, kolikor znaša najmanjši znesek osnovnega kapitala. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najmanjšega zneska osnovega kapitala (7500 EUR), se zato ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodij ali njegovemu družinksemu članu ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov držuniski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Družniski čani so predeljeni v 38.a/7 ZGD-1. To pomeni da družba ki ima v pasivi le najmanjši znesek osnovnega kapitala 7500 EUR in nima drugih oblik kapitala v aktivi ne sme izkazovati posojil naštetim osebam. Če pa ima večji osnovni katipal od minimalnega oziroma ima druge oblike kapitala lahko posojila naštetim osebam dosežejo vrednost (del) aktive, ki presega 7500 EUR. Družba mora sovjo aktivo do 8. avgusta 2016 uskladiti z domojeno zakonsko določbo (105. člen ZGD-1I). To pomeni, da morajo naštete osebe posojilo, kolikor presega dovoljeni znesek vrniti družbi. IKS8,9
OMEJITEV IZVRŽBE ZARADI PREŽIVLJANJA DRUŽINSKIH ČLANOV
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Delavcu je na podlagi izvržbe dovoljeno odtegniti dve tretjini vseh prejemokov, vendar mu mora mesečno ostati znesek 76% minimalne plače, ki znaša trenutno 600,95 EUR. Če pa oseba preživlja družinske člane se mu pa ta znesek poveča. Dohodek za prvo odraslo osebo je enak minimalnemu dohodku, to je 288,81 EUR, dohodek za prvega otroka je 76% minimalnega dohodka, kar znaša 219,50 EUR, dohodek za vsakega naslednjega otroka pa 66% minimalnega dohodka kar znaša 190,61 EUR. Torej delavcu, ki preživlja ženo in dva otroka mora ostati 1.299.87 EUR.
RAČUNOVODSKA IN DAVČNA OBRAVNAVA NEKTARIH VRST DEL V DRUŽBENO KORIST
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Prostovoljna dela
Prostovoljno delo je delo, ki ga posemeznik opravlja po svoji volji in brez pričakovanja plačila. Pri prostovoljnem delu lahko posameznik prejme povračila v zvezi z stroški prevoza, nočitev, dnevnic v skladu s 108/5 členu Zdoh-2. Prav tako se mu lahko izplača nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ki znaša 50,40 EUR. Za prosotovoljca je potrebno plačti prispevek za primer pošokodbe pri delu in poklicne bolezni, ki znaša 4,62 EUR. Za omenjeni prispevek je potrebno oddati REK-2 obrazec pod vrsto dohodka 1821. V nekaterih primerih je potrebno tudi obračunati prispevek za posebne primere invalidnosti in smrt, ki znaša 3,22 EUR letno.
IDNETIFIKACIJA DDV V NEKATERIH DRŽAVAH EU
Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
Številne družbe se zaradi poslovanja na globalnem trgu znajdejo, da se morajo v državi članici identificirati za namene DDV. Zneski pri prodaji blaga na daljavo so po posameznih državah različni in sicer (januar 2016):
Nemčija 100.000 EUR
Avstrija 35.000 EUR
Italija 35.000 EUR
Hrvaška 35.621 EUR
Velika Britanija 97.656 EUR
Slovenija 35.000 EUR
Pogosti razlogi za identifikacijo za DDV v drugih državah EU izhajajo iz orpedelitve kraja obdavčitve z DDV. Torej, če način poslovanja slovenske družbe privede do situacije, da je kraj obdavčitve druga država EU, mora taka družba preveriti ali se je dolžna identificirati za namene DDV v tej drugi državi EU. Najpogostejši primeri so storitve povezane z nepremičninami, uvoz blaga, pridobitev blaga iz EU, prodaja blaga na sejmih in različnih dohodkih, dobava blaga na daljavo dobava blaga z inštalacijo ali montažo, vzpostavitev zalog pri kupcu v drugi državi EU, verižni posli, ki niso pravi tristranski, ter storitve prevoza blaga in potnikov.
